O Kolumbiji in njeni poti sprave

Pred odhodom v Kolumbijo podrobneje sledim dogajanju v tej za nas sicer eksotični deželi, ki pa ima svoje težave in probleme. Tudi v Ciudad Don Bosco, kjer bom preživel mesec dni, se vključujejo v proces narodne sprave.

Misel na počitnice? Mir ne pozna počitnic

»Ko potujete po krajih, kjer ni ničesar, ne pitne vode ne elektrike in ljudje živijo iz ure v uro, z otroci, ki upajo na en dnevni obrok … In ko opazuješ veselje in optimizem misijonarjev, se zavedaš, kaj je res pomembno in kaj je še treba narediti, predvsem pa razumeš, da ga ni zla na svetu, ki ga ljubezen ne bi mogla pozdraviti.«

V Ciudad don Bosko se zdi, da nikoli nimajo počitnic. Že ime samo izdaja, da je to kraj, poln mladih, ki se selijo iz razreda v razred k predavanjem tehničnih strok, so na igrišču ali pri delavnicah. Učitelji, skrbniki in socialni delavci sicer uživajo zakonsko predpisano obdobje počitnic, a Don Boskov center v kolumbijskem Medellinu se ne zapre, saj otroci in mladi v njem potrebujejo vso pozornost sveta. 

Pred več kot stoletjem so salezijanci prišli v Medellin in od takrat se njihove skrbi za prikrajšane otroke in mlade niso spremenile. Pred 50 leti so ustanovili in zgradili Ciudad Don Bosco v enem od najvišje ležečih področij danes več kot dvomilijonskega mesta, v soseski Aures. V Centru, ki se razteza na več kot petdeset hektarjih, ali v drugih predelih mesta, potekajo številni preventivni in programi in programi zaščite za ogrožene otroke in mladino. 

Ciudad Don Bosco vsak dan več kot 2.300 učencem nudi izobraževanje iz kar 24 strokovnih področij in omogoča prehrano 1.200 mladim … Le kako naj bi ob tem pomislili na počitnice? 

Eden od najpomembnejših programov zaščite mladih  v Ciudad Don Bosco zaradi svojega družbenega pomena in jasnosti poteka v Centru specializirane pozornosti (CAE, Centro de Atención Especializada): mladim omogoča uresničiti sanje. Namenjen je mladim med 14 in 18 leti. To je dom za mladostnike obeh spolov, ki so pribežali s področij oboroženih spopadov. 

S programom, ki traja že 14 let, skušajo 75 najstnikom omogočiti vključitev v družbo in preprečiti ponoven odhod v spopade. Mladim pomagajo premagovati travme, ki so jih doživeli med oboroženimi skupinami v času vojnih konfliktov in jim omogočijo izobraževanje. 

Kolumbija doživlja zgodovinski trenutek za podpis mirovnih sporazumov med vlado ter gverilskimi skupinami FARC in ELN. Pol stoletja dolga državljanska vojna je za seboj pustila več kot 7 milijonov prizadetih in več kot 6 milijonov razseljenih, skoraj 200.000 ljudi pa je izginilo neznano kam. 

Povzeto po:  Alberto Herrero Lopez, www.misionessalesianas.org

Pot upanja in sprave

Potrebno bo nekaj desetletij, da se bodo otroci, ki so jih rekrutirale in izkoristile gverilske skupine, vključili v novo okolje miru in se spoprijeli z vsem, kar predstavlja mir. Od prvega dne zavedanja so namreč nosili orožje, v džunglah preživljali vojaške operacije v pokorščini do voditeljev, ne da bi okusili otroštvo ... So fizično močni, voljni in poslušni, kar jim lahko v novem življenju zelo pomaga pri izobraževanju. 

Večina mladih, ki so v CAE, noče govoriti o svoji preteklosti. Vsi odklanjajo in brišejo spomine na izgubljeno otroštvo, ločitev od družine in smrti, ki so jim bili priče … in veliko sanjajo o prihodnosti miru.

Njihovi obrazi, tetovaže in brazgotine govorijo sami po sebi, govorijo o minulem trpljenju, ki ga nočejo več doživeti, pa čeprav za ceno ogrožanja lastnih družin, ki so se morale zaradi tega preseliti in spremeniti identitete. Zato se mnogokrat počutijo kot izdajalci. 

Mir spreminja vse, a brez odpuščanja, brez sprave in brez pravice njeni državljani ne bodo mogli zgraditi nove Kolumbije, o kateri sanjajo že desetletja. 

V Centru zato začenjamo z intenzivnimi dnevi, kjer predstavimo in spoznavamo pričevalce ter položaj in delo salezijancev za mir v Kolumbiji.

Povzeto po:  James Areiza, koordinator programov zaščite Ciudad Don Bosco, www.misionessalesianas.org