Čudno, čudno ...

Potem ko sem v dobri uri uspešno preletel Jadransko morje in me je avion odložil v Večnem mestu, sem čakal cele štiri ure na letališču, da se je italijansko mašinstvo po mojem klicu le zorganiziralo in so me prišli iskat, čeprav je bilo v programu zapisano, da ne bo težav in za to poskrbi velecenjeni hotel Salesianum, domujoč na Pisani pri generalni hiši salezijancev ...

Sprejem na recepciji je bil mehaničen: osebni podatki, številka sobe in adijo ... nikjer žive duše, kaj šele vonja po dobrodošlici, sprejemu, šilcem kratkega in podobne reči, kot je to v navadi (pri nas) pri naših južnih sosedih ... tudi urnika ni bilo nobenega, kako bo sploh potekalo srečanje delegatov za mladinsko pastoralo in misijonsko animacijo ... Šele po večerji se je stanje nekoliko uredilo, da smo sploh vedeli, kam kdo paše ...
Prvi dan smo začeli z mini duhovno obnovo: ob odlomku Svetega pisma o pošiljanju učencev sem se poglabljal v taisti odlomek in "meditiral" ob odprtem oknu. A nekaj mi le ni dalo miru ... kot da se nekaj dogaja, kot da me nekdo opazuje ... tam za zaveso se mi je zdelo, da se nekaj premika ... sence pa to ...
Ko sem se dokončno zavedel, da se nekaj le dogaja, sem se ozrl k oknu in zadela me je kap: pri odprtem oknu je vame buljil - pav! Zganil se je - res je bil pav! Nagonsko sem hitel zapirati okno, saj je z glavo že kukal po moji sobi, ko sem opazil, da ni sam. Pa še nič jih ni bilo sram gledati v sobo skozi okno - in to odprto!
Po umiritvi "strasti" sem ves dogodek naštudiral v nulo: soba se nahaja nad recepcijo, ki je potegnjena iz same stavbe in ima torej raven nadstrešek ali teraso, ki pa ni namenjena človeški vrsti (očitno bolj ptičji!) saj je na njej kup strojevine in pločevine za prezračevanja in klimatske naprave ... in kot za nalašč se nivo pločevine ujema  z višino okenske police. Zato pavom res ni bilo težko zviška gledati v mojo sobo in me motiti pri meditiranju ...
Tile pavi, sicer prijazna bitja, so se še nekajkrat sprehodila mimo, a sem zaradi varnosti okno vseeno zaprl. Kako pa naj bi ga spravil z sobe, če skoči noter? Hm, verjetno bi ga poslal skozi vrata na hodnik, pa naj se drugi ukvarjajo z njim ...
Nisem še ugotovih, kako so sploh prišli na teraso ... menda ne po kakšnih požarnih stopnicah ...
Kasneje se mi je zaprtje okna res obrestovalo ... vrata recepcije v pritličju so bila na stežaj odprta in na recepcijo je prišel - pav! Menda je iska sobo ...


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci