Ekvador, poln presenečenj

Iz Majinega dnevnika

Ne morem da ne bi pokomentirala Suhijevega prejšnjega zapisa o praznovanju don Boskovega rojstnega dne. Saj ni nič takega. Ampak tisti modreci so bili modri predvsem zato, ker so se vozili v modrem avtu, klepetulje pa so med pogovorom izvedele tudi kaj pametnega in koristnega in ne samo trače in trače.

Že prvi teden, ko smo dva preživeli z Andreo v Quitu, smo bili deležni kakšne sočne zgodbice življenja tukajšnjih domačinov, včeraj pa je bila res kaplja čez rob. Kot že omenjeno, smo se klepetulje vozile posebej in pred našimi modreci. San Rocque je predel mesta, ki slovi po nevarnosti. Nahaja se takoj za predorom San Diego, ki pa je v bistvu zgrajen tako, da se v njem pelješ v dolino. In zaradi vseh popotresnih sunkov in nenormalnih voznikov ni nič čudnega, da se na kakšnem delu ceste preprosto stoji zaradi take gneče. Andrea je v predoru celo dejala: »Samo da ne bomo stali v San Rocque.« Pa smo. V avtomobilu pred nami se je zgodil rop. K srebrnemu vozilu, ki ga je vozila ženska, sta pristopila dva fanta. Po mojem mnenju še nista dopolnila 20 let. Izgledalo je, da bosta v avto vstopila, saj je eden odprl zadnja, drugi pa sprednja sovoznikova vrata. In takrat, v sekundi: telefon in denarnica. Fanta sta stekla čez cesto, tam sta bila druga dva, ki sta podala ravbarko, da so lahko preplezali ograjo in stekli Bog ve kam. Po tem smo gospodično prehiteli. Andrea je odprla okno in vprašala »Robar?« Kimanje je pomenilo pritrdilen odgovor. Kot v filmu. 10 metrov pred nami je celo stal policist, vendar je imel zaradi usmerjanja prometa preveč dela, da bi vsaj pogledal za tatovi. Po tem pa je začela Andrea pripovedovati ostale zgodbe iz predela San Rocque.

Nekega dne sta se z Marlonom, njenim fantom, ravno tako ustavila (zaradi gneče) v predelu tik za predorom. V tem predelu mesta je tudi moški zapor in kot po naključju se je tistega dne zgodil pobeg iz zapora. 35 moškim je hkrati uspelo pobegniti. Vsi so bili zamaskirani z maskami iz horror films. Ona dva sta jo k sreči odnesla brez posledic. Razbijali so avtomobile in kradli. Kasneje so vseh 35 našli, ker so naredili pravo tiralico in se povezali z njihovimi družinami in sorodniki. Andrea je rekla, da je najhuje, če ropar v San Rocceju pristopi do avtomobila in razbije šipo. To se je zgodilo z njenim prijateljem, ki so ga kasneje zvezanega v vreči in še vedno živega našli v laično poimenovani reki river of the devol. Kasneje je še dodala: »Saj ne da vas strašim, ampak tako je.« Menda so nekoč na obali Ekvadorja, kjer je violencia način življenja, nekemu gospodu z mačeto odsekali roko, ker je nosil lepo uro in roko molil skozi avtomobilsko okno.

Hmm ... pa če bi samo o tem razmišljala ne bi nikoli nikamor šla. Saj tudi pri nas ni z rožicami postlano.