Silvestrovo, kuhanček, Mihovil in še kaj bi še našlo ...

-
Bolj kot zabava so me na otok zanesle skrbi in dolgovi ... in tako sem se v družbi dveh študentov podal na miren dalmatinski otok. Že ob prihodu nam je mila in zdolgočasena klima zmešala načrte in odločili smo se, da najdaljšo noč preživimo kar na otoku, kjer ni bilo ničesar ... No, skoraj ...
Prijetni domačini so ob našem prihodu v konobo umolknili in nasatala je taka tišina, da smo že mislili, da nekaj ni ok. Pa je vse bilo ... No, skoraj, dokler nismo naročili kuhanega vina.
Tako sem tisti večer spoznal kar tri vrste kuhanega vina.
1. Klasično kuhano vino: tega verjetno večina pozna, zato ne bom pisal receptov in postopkov priprave.
2. "Tomijevo" kuhano vino: v vodo streseš vse dodatke od klinčkov, cimeta, sladkorja, limone ali pomaranč in jo zavreš, nato pa vodno vsebino zmešaš z vinom. Vsekakor zanimiva novost, ki je še nisem poskusil. Jo bom ob prvem mrazu.
3. "Dalmatinsko" vruće vino: to pa smo dobili v omenjeni konobi, levo do krožišča pri obali Lukorana. Gospa mama je ob naročilu zavzdihnila, nato nekaj zamomljala, se obrnila, si še malo govorila in odša po naročeno. Nato se je na mizi znašla solidna čajna skodelica, polna vročega vina. Brez dodatkov. Nekoncentrirano. Brez sladkorja.
A ko smo dobili še sladkor, smo dobro kapljico spili do dna, večerni hlad in klanec pa nam je streznil glave, še preden smo prišli do hiše, kjer nas je izpod lastnih rok že čakala slovesna silvesterska večerja, ogled čudovitega in dolgega ognjemeta nad zadarskim zalivom in rajanje do zelo zgodnjih jutranjih ur (beri: 1.30). Nato pa zelo dolg spanec ...
Mirno, domače in sproščujoče. Da bi bilo tako celo leto.



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več