Ena močna o milosti
"Pošteni ljudje niso potopljeni v milost.
Tisti, ki so najbolj pošteni oziroma samo pošteni, in tisti, ki jim tako pravimo ali pa si tako pravijo sami, imajo popolno opremo. Niso ranjeni. Nedotakljiva koža morale jih odeva v usnje in trden oklep.
Ni možnosti, da bi bili težko ranjeni, globoko žalostni, razočarani, imeli večno preohlapne šive, bili v skrajni zaskrbljenosti, se borili z nepremostljivimi strahovi iz preteklosti, se prepuščali notranji zagrenjenosti, prikritemu sesuvanju ali trpeli zaradi slabo zaceljenih ran.
Milost do njih nima dostopa. Ker lahko pride samo po grehu.
Niso ranjeni, zato niso ranljivi. Ničesar jim ne primanjkuje, zato jim nič ne prinesemo. In ker jim nič ne primanjkuje, jim ne prinesemo tistega, ki predstavlja vse. Kdor ni ranjen, ga še božja ljubezen ne obišče.
Samarijan je pobral človeka, ki je ležal na tleh. Veronika je Jezusu s prtom obrisala obraz, ker je bil umazan. Kdor pa nikoli ne pade, ga ne bodo nikoli pobrali; in kdor ni umazan, ga ne bodo nikdar obrisali."
Kdor ni ranjen, ga še božja ljubezen ne obišče. Kako velika misel ... ne, ni zrasla na mojem zelniku, sicer bi kdo dejal, da si dajem potuho. To je zapisal Francoz Charles Peguy. A to še ni vse: da bi snel dve muhi na en mah, je to misel v svojo knjigo Resetiran_ prepisal Jean-Marc Potdevin, izvršni direktor Yahooja za Evropo in poslovni angel zagonskih internetnih podjetij. On je šel na pot, jaz pa sem se lotil branja njegovega dnevnika, ki to sicer ni ...
.. Torej, prišel me je pobrat. Obrisat obraz. Me dvignit čisto predse. Me znova rodit. Ker sem bil umazan ...
Dnevnik romarja po Poti v Kompostelo ni lahko branje ... sam sem se ga lotil tako, da ga prebiram zelo počez in v kratkih požirkih ... kot srebanje vročega čaja ... težko a zdravilno ...
Tisti, ki so najbolj pošteni oziroma samo pošteni, in tisti, ki jim tako pravimo ali pa si tako pravijo sami, imajo popolno opremo. Niso ranjeni. Nedotakljiva koža morale jih odeva v usnje in trden oklep.
Ni možnosti, da bi bili težko ranjeni, globoko žalostni, razočarani, imeli večno preohlapne šive, bili v skrajni zaskrbljenosti, se borili z nepremostljivimi strahovi iz preteklosti, se prepuščali notranji zagrenjenosti, prikritemu sesuvanju ali trpeli zaradi slabo zaceljenih ran.
Milost do njih nima dostopa. Ker lahko pride samo po grehu.
Niso ranjeni, zato niso ranljivi. Ničesar jim ne primanjkuje, zato jim nič ne prinesemo. In ker jim nič ne primanjkuje, jim ne prinesemo tistega, ki predstavlja vse. Kdor ni ranjen, ga še božja ljubezen ne obišče.
Samarijan je pobral človeka, ki je ležal na tleh. Veronika je Jezusu s prtom obrisala obraz, ker je bil umazan. Kdor pa nikoli ne pade, ga ne bodo nikoli pobrali; in kdor ni umazan, ga ne bodo nikdar obrisali."
 |
| www.druzina.si |
.. Torej, prišel me je pobrat. Obrisat obraz. Me dvignit čisto predse. Me znova rodit. Ker sem bil umazan ...
Dnevnik romarja po Poti v Kompostelo ni lahko branje ... sam sem se ga lotil tako, da ga prebiram zelo počez in v kratkih požirkih ... kot srebanje vročega čaja ... težko a zdravilno ...
Komentarji
Objavite komentar