Don Boskove stvari: Plezalni drog

-
Pohajkoval sem od vasi do vasi, iz sejma na sejem. Takšno je življenje plezalnega droga. Vedno me je motilo, da so me namazali s svinsko mastjo, a … če dobo pomislim … to je bila cena, da nisem postal plen kakšne kmetove sekire, ki bi me razsekala kurjavo v domačem ognjišču.
Moj lastnik, mož s košatimi obrvmi, me je tedaj pripravil za sejem v Montafiji, vasici, kjer poti niso bile niti utrjene in kjer se je povsod raztezal vonj po domačih živalih. Ob svitu me je gospodar postavil na trg sredi vasi. Dobro me je zabil v zemljo in da bi trdo ostal pokonci, me je ob vznožju zadelal še s pokončnimi kamni … na vrhu pa sem nosil nagrade: mošnjiček z 20 lirami, salamo, robček, šilce žganja … 
Po slovesni maši se je trg počasi napolnil. Gospodar se je na ves glas drl: »Petdeset centov ... dajmo ... ljudje … poskusite ...« Okoli se je nabralo mnogo mladih kmetičev, željnih poskusiti se v plezanju in tako pokazati svoje telesne sposobnosti. Pozorno so premotrili nagrade in čeprav neradi, so vplačali petdeset centov. Z veliko močjo so se zagnali na moje telo, a kaj hitro so jim moči pojenjale in eden za drugim so zdrseli na tla, v posmeh in zabavo gledalcev.
V nekem trenutku pa se je moj pogled ujel s pogledom fanta, ki glede na obleko ni bil mlad kmet … Mogoče je bil kakšen študent … njegove pametne oči so pozorno opazovale brazgotine na mojem telesu in znamenja vej, ki so mi jih odsekali.

Iz zgodovine
Janez Bosko, mlad študent iz Chierija, si je moral poiskati sredstva za študij. Zato se je prilagodil vsakemu opravilu ... sodeloval je tudi na sejmu pri nagradi plezalnega droga (Memorie Biografiche, 1).

Prišel je na vrsto ... za nekaj sekund je zaprl oči, se osredotočil ... položil roke name in se počasi začel vzpenjati. Na trenutke se je odpočil na ostankih odsekanih dreves … niti za trenutek ga ni prevela skrb. Ko se je tako počasi vzpenjal, ga je vedno tišje in pozorneje motrilo ljudstvo od spodaj.
Tik pod nagradami se je za trenutek ustavil … skoraj so mu pojenjale telesne moči … bila je popolna tišina … kako se že reče? Ah da ... lahko bi slišal leteti muho ...res ... globoko je vdihnil, stegnil roko in ... hop! Zgrabil je mošnjiček z 20 lirami in salamo  ... spustil se je ob vzkliki navdušene množice in se hitro odpravil … nikoli več ga nisem srečal.
A vsakokrat, ko me obide strah, da se je treba spet podati na drug sejem, pomislim na tega fanta, tistega mladega študenta. Prepričan sem, da je tisti denar porabil za nabavo šolskih knjig in postal pameten in dober mož.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več