Don Boskove stvari: tarok

Nekdaj smo se igralne karte rojevale v nečastnih znamenjih sramote, kar so jasno označevale že žive barve našega kartona. Naše življenje se je pretakalo med zamaščenimi prsti, z vinom politimi mizami, zakajenimi prostori ter jeznimi in preklinjajočimi glasovi. Predajale smo se obrabi in obledelosti.
Podajali so si nas iz roke v roko in iz žepa v žep. Zadeve so se še poslabševale. Končale smo v rokah mladeniča in sramotno življenje v umazanih beznicah zamenjale za trge in predmestne vogale. Trume mladcev so po pločnikih igrali za denar. Med našim obračanjem so metali denar (včasih tudi do 15 ali 20 lir) na robec, razgrnjen v sredini. 
Prav tu se je zgodilo neverjetno srečanje z mladim duhovnikom, ki so ga vsi klicali don Bosko. Don Bosko se je skrivoma približal, dobro preučil razmere, nato pa s hitro potezo izmaknil robec in vzel pot pod noge. Mladci so osupli skočili na noge in se kriče podali za njim: »Denar! Vrni nam denar!« 
Don Bosko je tekel proti oratoriju in odgovarjal: »Dam vam ga, če me ujamete. Dajmo, tecite!« Smuknil je skozi vrata oratorija in kapele, mladci pa za njim. V tistem trenutku je neki duhovnik s prižnice ogovarjal zbrano maso fantov v kapeli oratorija. Predstava se je lahko začela. 
Don Bosko je pretvarjal za popotnega trgovca, dvignil v roki držeč robec in kričal: »Bomboni! Bomboni! Kdo kupi bombone?« Duhovnik s prižnice se je pretvarjal, da zgublja živce: »Izgini, ti lopov! Saj nismo na ulici!« Govor je potekal v narečju, zato so se fantje zvijali od smeha. Prišleki so se osuplo zmedeni spraševali, kam neki so prišli. 
Oba »igralca« sta nadaljevala šaljiv pogovor ter vanj vpletla sporno igro za denar, preklinjanje in veselo življenje v prijateljstvu z Gospodom. Tako so tudi prišleki z zanimanjem in nasmehom na ustih prisluhnili pogovoru. Sledile so pete litanije. Na koncu so prišleki le prišli do don Boska in ga obkolili: »Torej nam boste vrnili denar?« Z njimi je odšel na dvorišče, kjer so dobili denar, za nameček jim je navrgel še malico, ko so obljubili, da se bodo »od zdaj naprej prihajali igrat semkaj«. Veliko jih je res prišlo. 
Iz zgodovine
Don Bosko je obvladal rokohitrske spretnosti, znal je tudi z igralnimi kartami, a vedno in samo za zabavo otrok. O tem pričujejo njegovi Spomini na oratorij in Biografski spomini.
In me? Naj vam izdamo skrivnost: končale smo v zanimivih žepih tega duhovnika. Vsake toliko so se podale na plano. Na dvorišču oratorija smo med njegovimi rokami uprizorile serijo neverjetnih trikov pred očmi očaranih otrok. Ta duhovnik je pretkal samega hudiča! To so besede tarokovih kart.
José J. Gòmez Palacios (Bollettino Salesiano, febbraio 2013)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci