Preprosto: don Bosko

-
Verjetno me leta že tako dohitevajo, da mi že malo diši po starinah oz. misliih po obujanju moje mladosti :)
Že dolgo vem za sicer precej starejši film o don Bosku, pravzaprav prvi iz leta 1935, in ob bližajočem se prazniku sem si vzel čas in si ga podrobneje ogledal. Mešane občutke so mi takoj zbudili tremajoča glasbena podlaga, slika, polna "smeti" in nenaravno gibanje v črnobeli tehniki. Kakršni pač so vsi stari filmi.
A bolj kot sem se zadrževal ob slikovitih podobah piemontske pokrajine, bolj so me pritegnili resnobni, a vedri in nenarejeni liki igralcev. Seveda ni moč pričakovati raznoraznih novodobnih filmskih efektov, kar pa filmu ne jemlje nikakršne globine, temveč jo še poudarja. Dostojanstven prikaz don Boska ustreza duhu tistega časa, ki bi ga marsikateri cerkveni povzpetnik takoj zamenjal za današnji čas. A na žalost to ne gre. Dostojanstvenost pravzaprav zamenja dramatičnost, čeprav tudi te ne manjka, je pa vsekakor bolj umirjena in bolj predana v Božje roke.
Don Bosko iz leta 1935 vsekakor ni všečen današanji široki publiki, ki je sicer naveličana vseh vrst premikajočih se slik, redki filmski sladokusci pa si ga bi gotovo ogledali, saj ni niti predolg in tudi verodostojno sporočilen je bolj kot vsi naslednji filmi o don Bosku.
Sam bi se sicer težko opredelil za to skupino ljudi, a tisti "charlie-chaplinski" naboj v filmu mi je večkrat zavihal kotičke ust in ga naredil okusnega ... saj veste, stopala navzven in gremo naprej ...
Prizor razvoja rokodelskih delavnicl in kmetijskih šol je še boljši. Spominja na"dobre" stare čase polpretekle zgodovine z mladinskimi delovnimi tabori, ki so gradili že pokojno skupno domovino. Pa sem mislil, da je vse to izum po letu 1945, v filmu pa je to prikazano že deset let prej ...



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več