Kje je lepše kot pri don Bosku

-
Pravijo, da slike povedo več kot tisoč besed, tako da le-teh ni vredno izgubljati. Lahko bi pisal o sami poti, o sopotnicah, o domačem salezijanskem sprejemu ... Mogoče bi bilo vredni pisati o novoimenovanem inšpektorju v času, ko sem se "motal" okoli don Boska v Valdoccu in ga še zanj pocukal za rokav ...
Najlepše bi bilo zapisati kaj o naravnost nebeškem vremenu in pogledu na zamljevid Torina in prav vseh njegovih vršacov s Superge ali pa o meni nepoznani večerni igri ob dobrem kuhančku ...
Če bi pisal resno, bi se lotil koristnosti spoznavanja naših bodočih južnih sobratov, katerim se ni dobro zameriti, ko bomo nekoč skupaj, ali pa bi ocenjeval demonstracije v centru Torina.
Ni pa vredno pisati o nasilju, ki je tako kot povsod, vedno navzoče v milijonskem mestu in ga dobrostoječi postarani prebivalci opazujejo kot resničnostni šov ali "končno se nekaj dogaja" ...
Rajši bi pisal o pici na italijanski način, o slovesnem kosilu, pri katerem je salezijanski profesor družno zapel z žensko pred vsemi v mikrofon ... da ne govorim o poklonu bosanke rakije, skrito za vabilom na novo mašo. Vse to in še več je okronal Colle Don Bosco. Preprosto in globoko - mi pa kompliciramo!

Gašper, Goran, Jana, Janez, Patricija in Primož, hvala!





P.S. Vse boljše fotke so seveda Patricijine. Tudi za to hvala!

Komentarji

  1. TICI25. januar 2012 ob 14:25

    Suhi, kak si dobro napisal!

    Res je bilo lepo, pestro, poučno in tudi malo delavno :-) Rakija ostaja na varnem za hude čase, fotografije pa rišejo nasmeh na obraz. Le zakaj? ;-)

    Hvala tudi tebi za družbo in potrpežljivost!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b
Preberite več

Ulcinjske soline in plamenci

-
Slika
Marjan me je povabil na izlet ... Viktor je sicer dodal, da so to sektaši, a sem vseeno šel. Zbralo se nas je več kot 130! In smo se odpeljali. Z dvema avtobusoma in avti iz Podgorice v Ulcinj na ogled solin in občudovanje plamencev (flamingov). Ogledali smo si totalno razsulo od solin in poslušali blazne načrte za oživitev turizma ... po zgledu slovenskih solin! Vodil nas je Darko, zanimiv Crnogorac, ki pozna vsak skrit kotiček črnogorskih planin :) In Rudija, ki je z mladimi iz Slovenije urejal pot v kanjonu Mrtvic Velike soline so bile nekoč zelo obljudene in modernizirane - imele so celo železnico za odvoz soli ... Danes pa se tu pasejo krave. Nekdo od pohodnikov je dejal, da te krave dajejo neposredno jogurt in sir, ker jedo slano travo :) Pasli s(m)o se tudi pohodniki. Nabirali so neko slano travo, katere ime sem pozabil :) Zdravilno črno blato je tudi velik up turizma, le nekdo mora kaj storiti, da bodo le ti prišli in uživali ... &qu
Preberite več