Bodite pridni, če se da

Film s tem naslovom verjetno pozna malokdo. Italijanski neverni in proticerkveni režiser Magni je v osemdesetih letih pripravil odličen film o sv. Filipu Neriju, ki je kot prvi v 16. stoletju imel oratorij za zapuščene otroke v razuzdanem večnem mestu.
Film imamo sedaj na voljo tudi v odličnem slovenskem prevodu. S svetnikom se na humorističen način sprehodimo skozi srednjeveški Rim, cerkveno hierarhijo, opravimo s hudičevimi skušnjavami in spoznamo še kakšnega svetnika. Vse se začne z malim Čiripiskom, ki iz cerkve ukrade kelih, nato pa ga satan v podobi mojstra Jakoba pošlje v "varno" zavetje oratorija Filipa Nerija ... a kaj, ko se hoče Čiripisk kasneje maščevati kardianlovemu nečaku in odkrije, da je to v resnici dekle, kardinalova priležnica ...
Film z močno duhovno vsebino, poln humorja in smeha, ki pa povprečnega vernika prej zmede in takorekoč pohujša. Pohujša vsaj toliko, kolikor je bila pohujšljiva tista doba in z njo takratna Cerkev. Kot da je danes kaj drugače ...

Še nekaj ocvirkov iz filma:

Kako se je sv. Filip Neri cenil: "V moji cerkvi ni pravice do azila. Ker tam živim jaz, nevreden duhovnik, poln napak in grehov. Živim življenje zavaljenega pujsa, in sem bil vzrok za vse Jezusove muke."
Kako je Kujavec povzel življenje sv. Jurija: "Danes je 23. april. V krščanskem koledarju na današnji dan slavimo sv. Jurija z zmajem ... (Ne, Kujavec, samo sv. Jurija. Zmaja ne slavimo) ... No prav, bil je neki sv. Jurij, ki je bil vitez in se je izgubil. Prišel je v neko vas, kjer je bilo jezero z zmajem. Zmaj je moril ljudi s sopihanjem. Takole. In da bi ga kralj zadržal daleč od obzidja, je k njemu pošiljal ljudi. Zmaj pa je imel za vsakega po en dih. In tako sta na koncu ostala le kralj in princeska. A za kralja je bila ona kot vsi drugi. Ogrnil ji je žametni plašč in jo pustil pri jezeru, da bi jo pojedel zmaj. In glej, sv. Jurij je spodbodel konja. Brž ko je zmaj pokukal iz vode, mu je sv. Jurij nadel nagobčnik, mu za vrat zataknil vrv, in na hrbtu princeske šel nazaj v vas. (Kako na hrbtu princeske? Eh, se je pač zmotil.) Zato mu kralj reče: Sv. Jurij, oženi se z njo. Bosta živela srečna in zadovoljna vse življenje. Vendar se sv. Jurij ni mogel oženiti, ker je bil svetnik, vsi drugi pa so bili muslimani. Šel je torej po vedro vode, blagoslovljene, in jih vse pokrstil ... v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen."

Kako se je Filip spoznal hudiča v Marijinem prikazanju in ga pljunil: "Misliš, da bi se Marija prikazala grešniku, kakršen sem jaz?"

Iz pogovora z Ignacijem Lojolskim: "Kaj berete lepega? - Hojo za Kristusom.- Aha! - Tomaž Kempčan je osnova. Besedilo, ki ga priporočam vsem. Vsaj 20-krat sem ga že prebral, vedno v eni sapi. - Jaz pa še ne. - Kako, da še ne? - Hm, nisem imel časa. Zakaj? Kdaj pa je knjiga izšla? - Že vsaj pred dvema stoletjema. - Ja, to bo!"

Pogovor ob krstilniku: "Filip, jim dovolite, da dajejo ladijce v žegnano vodo? To je greh. - Greh je, ker ste jih potopili. Zdaj jih moram vse popraviti."
Vse je nečimrnost, samo nečimrnost, slavite Gospoda v ponižnosti.