V znamenju poročil

Drugi dan 22. inšpektorialnega zbora, ki je namenjen predvsem preverjanju našega dela, kakor smo si ga zastavili pred tremi leti, je minil v znamenju sedenja in poslušanja, nekaj manj pripomb in vprašanj, še manj burnih izbruhov in "pokrivanja" vseh perečih zadev, ki so prihajala na dan.
Gospod inšpektor je na začetku podal obširno in skoraj znanstveno napisano svoje poročilo o stanju inšpektorije. Sledilo je poročilo delegata za mladinsko pastoralo Marka Košnika, ki nam je dalo začutiti živi utrip naše inšpektorije, kot tretji pa poročal inšpektorialni ekonom Blaž Cuderman, pri katerem smo ostali skoraj brez besed, saj pravijo, da je matematika in s tem številke taka stvar, kjer se ne da filozofirati in pogajati ...

Naslednja poročila so si sledila nekako v tem vrstnem redu: poročilo o poklicni pastorali, o formaciji, o salezijanski družini, o misijonih in o družbenem obveščanju. Seveda je še najbolj odmevalo tisto o poklicih, saj lahko obračamo kakor hočemo, a če nimamo naslednikov, je vse zaman.
A s tem smo prispeli šele na sredino. Seznanili smo se tudi s poročili o zavodih: sv. Frančiška Saleškega, Salesianum in Marianum ter založbi Salve. Na koncu smo se dotaknili še ene "pereče" zadeve, to je projekt Maribor.

Da smo vse to opravili v enem samem dnevu, res ni bilo veliko možnosti za odpiranje debat, kaj je dobro, kaj bi lahko bilo boljše, kaj kje manjka ... Še kakšnih cvetk ni bilo veliko, saj s(m)o bili vsi resni. Boštjan Jamnik se je vmes javno opravičil sobratom iz diaspore (Mužlja), ker jih je pozabil omeniti v svojem delu poročila, za vse prestane "duševne bolečine", ki so jih s tem umanjkanjem utrpeli. Očitno brez večjih posledic!

Tudi ekonom Blaž je bil izzvan o določeni zadevi, a se je spretno izmazal, da je svoje poročilo opravil na podlagi dokumentacije, da pa za "ustno izročilo" ni pristojen, da daje odgovor ...

Zame osebno je bil najlepši trenutek večerni del, ko je med nas prišel izvedenec, gospod Albert Van Hecke, nekdanji pokrajinski svetovalec in sedanji madžarski inšpektor. Z njim smo in se še bomo soočili s "težko" temo redovniškega uboštva in (ne)pokorščine.

Da bom še malo pristranski, kot sem obljubil, sem se najbolj čudil pametnim glavam, ki so dajale vse mogoče napotke na vseh mogočih področjih, le na tistih ne, kjer je bilo jasno razvidno, da so vpleteni in bi lahko začeli kar pri sebi ... ja, resnica boli, a očitno je tudi srce že zakrknjeno, da deli napotke ...
Še najboljšo idejo je dal "mistični" Peter Ivančič, ki je predlagal tudi čas adoracije pred Najsvetejšim, a mislim, da to ne bo tako lahko uvrstiti na dvnevni red, ki je že do minute napolnjen ...