Srečanje slovenskih "Angolcev"

Prav lepo je bilo videti četico navdušenih prostovoljcev, ki se pod vodstvom s. Metke pripravljajo na letošnjo poletno izkušnjo. Povabili so me na svoje srečanje v Novo mesto.
Čeprav sem v Šmihelu že bil, mi je pot prekrižalo banalno zaprtje ceste in s tem zmešalo orientacijo. Ko sem se nekaj časa "zaganjal" med naseljenim področjem na drugi strani železnice in zaman iskal prehod, da bi prišel do cilja, ki sem ga imel pred nosom, sem se le spomnil Karmen. Zmotil sem jo pri nabavi pralnega stroja, a mi je vseeno podarila nekaj dragocenih minut ter me z mobitelom ob ušesu varno spravila po ovinkastih cestah in ulicah, mimo marice in čez zeležniško progo do cilja.

Ker nisem ne vem kakšen govornik, smo se z novinci lotili bansov. Kot da bi znal peti! A so že po prvi kitici pritegnili in me tako rešili ... Saj malo jim bom kar nevoščljiv, ker bodo tako dobro pripravljeni!
Seveda je popoldne sledilo še lepše srečanje s s. Zvonko. Ja, še se bom moral premagovati in prepričevati, da letos pač ne grem v Angolo ... Zvečer pa je prišel višek: srečanje z večino prostovoljcev, ki smo v letih 2006-2009 obiskali Angolo. Koliko spominov, koliko vtisov in opisov, ki jih je s. Zvonka dodobra "posodobila" in modernizirala. Tako različni v pogledih, starosti, poklicih in delu, pa tako enotni, ko gre za Angolo. Bog že ve, komu je dal in še bo namenil tiste vznemirljive poglede angolskih otrok, ki nas tako združujejo ... Fotke pa sem prijazno "sunil" s HMP strani ...