Salezijanski Haiti

-



V petek, 15. januarja, so salezijanci iz Dominikanske republike končno uspeli priti do svojih sobratov na Haitiju. Že prej smo izvedeli, da so v potresu umrli trije salezijanci, starejši sobrat pomočnik in dva salezijanca študenta ter več kot 500 učencev in dijakov v salezijanskih šolah, a število še raste …
Skupina salezijancev jev glavno mesto Port-au-Prince prispela z vojaškim helikopterjem. Najprej so med ruševinami prišli do skupnosti »Sveti Janez Bosko« v Eram, ki jo je potres najbolj prizadel. »Prevladala je tišina, bolečina in žalost«, so sporočili štirje salezijanci. Dijaki in učitelji še vedno ječijo, ujeti pod ruševinami! V času potresa se je večina nahajala v prvem nadstropju trinadstropne stavbe, ki se je spremenila v goro ruševin. Tudi tukaj so ljudje že pobrali in pokradli vse, kar se je dalo …
Tudi druge skupnosti v Port-au-Princu so v podobnem položaju. Salezijanci večinoma časa preživijo na dvoriščih, spijo v avtomobilih ali na prostem. Skupina je našla tudi inšpektorja Jeacquesa Charlesa. Najnujnejše je pripraviti salezijancem, ki že pomagajo na terenu, vsaj minimalno infrastrukturo za sprejem ljudi. Potrebna je pitna voda, suha hrana in otroška hrana, saj je tista, ki se še kje najde, verjetno že okužena,; sledijo zdravila, šotori, električni generatorji …
Vse to sem povzel po zadnjih novicah ANS … ki redno poroča položaju salezijancev na Haitiju, kolikor pač pridejo informacije do nas … niti tega ne bi dajal na blog, če ne bi poznal inšpektorja Charlesa, saj sva bila skupaj na vrhovnem zboru v Rimu … to pa me enostavno ne pusti pri miru. Zato prosim, pomagajte … ne prosim, da pomagajte preko salezijancev ali salezijancem, pomagajte, kjer veste, da bo pomoč koristna …

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več