Preveč za ubogega don Boska
Iz don Boskovega cvetnika
5. maja 1883 je don Bosko prispel v Lillo, francosko mesto na meji z Belgijo. Stanoval je pri baronu Montignyiju, ki ga je neutrudno prosil, da bi odprl salezijansko hišo v tem velikem industrijskem središču, ki so ga prevzemale marksistične ideje.
Novica o don Boskovem prihodu v pariških časopisih pred tem je v mestu ustvarila veliko pričakovanje, tako da ga je ob prihodu pričakalo veliko ljudi.
Navdušenje se je dvignilo še istega večera, ko se je razširil glas, da je obiskal bolno gospo in ji je njegov blagoslov povrnil občutno izboljšanje.
Vsako jutro po maši je don Bosko sprejemal obiskovalce v sirotišnici Svetega Gabrijela. Tja so ga tudi hodili iskat za obiske bolnikov ali ga peljali na zajtrke k družinam, ki so imele čast, da so ga lahko gostile.
Ko je pregledal program krajev, kamor naj bi dan za dnem hodil na kosilo, se je obrnil k don Rui: »Poglej, kakšen urnik. Pričakoval sem, da bom danes obiskal to cerkev, potem bom poromal v tisto svetišče … namesto tega pa kosilo, kosilo, kosilo. Bog bodi blagoslovljen!«
Te besede je izgovoril s tako preprostostjo, da je izvabil nasmehe vseh prisotnih.
Neki gospod iz visokih krogov je pripravil bogato pojedino. Don Bosko je začuden vprašal, koliko stane tako kosilo.
»Dvanajsttisočpetsto frankov!«
»Zame je to preveč«, je odgovoril don Bosko.
Preden so končali s kosilom, mu je gospodar hiše podal kuverto z 12.500 franki.
(prim. Memorie Biografiche, XVI, 263)
Novica o don Boskovem prihodu v pariških časopisih pred tem je v mestu ustvarila veliko pričakovanje, tako da ga je ob prihodu pričakalo veliko ljudi.
Navdušenje se je dvignilo še istega večera, ko se je razširil glas, da je obiskal bolno gospo in ji je njegov blagoslov povrnil občutno izboljšanje.
Vsako jutro po maši je don Bosko sprejemal obiskovalce v sirotišnici Svetega Gabrijela. Tja so ga tudi hodili iskat za obiske bolnikov ali ga peljali na zajtrke k družinam, ki so imele čast, da so ga lahko gostile.
Ko je pregledal program krajev, kamor naj bi dan za dnem hodil na kosilo, se je obrnil k don Rui: »Poglej, kakšen urnik. Pričakoval sem, da bom danes obiskal to cerkev, potem bom poromal v tisto svetišče … namesto tega pa kosilo, kosilo, kosilo. Bog bodi blagoslovljen!«
Te besede je izgovoril s tako preprostostjo, da je izvabil nasmehe vseh prisotnih.
Neki gospod iz visokih krogov je pripravil bogato pojedino. Don Bosko je začuden vprašal, koliko stane tako kosilo.
»Dvanajsttisočpetsto frankov!«
»Zame je to preveč«, je odgovoril don Bosko.
Preden so končali s kosilom, mu je gospodar hiše podal kuverto z 12.500 franki.
(prim. Memorie Biografiche, XVI, 263)
Komentarji
Objavite komentar