Za dušo grofice
Iz don Boskovega cvetnikaOkoli leta 1870 je don Bosko zvedel, da se neka grofica že dlje časa ni razumela s škofom tiste škofije in da ju nihče ni mogel zbližati. Grofica je nevarno zbolela, a nihče je ni upal spodbuditi, da bi pomislila na prejem zakramentov.
V tej negotovosti je don Bosko, ki je to dušo hotel rešiti pogube, odšel iz Torina na obisk. Ko je prispel v njeno palačo, ga je starješa hči z veseljem sprejela.
"Oh, naj vendar vstopi," je velela mati.
"Zvedel sem za vašo bolezen, zato sem upal, da vas z obiskom razveselim in sem pustil vse ter prišel. Vedno ste bili dobrovoljni našemu delu in čas je, da se vam zahvalim za to."
"Don Bosko, prišli ste odrešit mojo dušo mnogih tegob. Ali bi lahko vi govorili s škofom?"
"Gospa grofica, po njegovem obisku se pripravite na Gospodov obisk."
Don Bosko je odšel k škofu in ga nagovoril. Škof je odvrnil: "Vrnite se k grofici, za vami pridem s Sveto popotnico."
Ko je zagledala vstopiti v pozlačeno sobo dolgo vrsto duhovnikov, ki so jim sledili kanoniki in končno Gospod, ki ga je prinesel škof, je usmiljena žena vzkliknila: "Hvala ti, Gospod, in odpusti mi! Tudi vi mi odpustite za žalitve!"
Vsi so bili pretreseni do solz.
Čez tri dni je umrla.
(Prim. Francesia, Don Bosco amico delle anime, 90)
Komentarji
Objavite komentar