
Vinorodne dežele naše Kranjske živijo za čas, ko je treba zavihati rokave in obrati sladke grozde, preden jih dokončno ne poje naša konkurenca. Dolenjske gorice so se kopale v jutranjih meglicah, ki so se podile po dolini in se kar niso hotele umekniti toplemu soncu, ki se je prebijalo skozi oblake. Z veseljem sem sprejel vabilo, da pridem pomagat k opravilu, iz katerega bo nasatala pijača, ki se ji zadnja leta ne morem več izogniti. Pravzaprav je bilo tako: veliko ljudi, zato se je zdelo, da je malo trt za obrati. In bili smo tako zagnani, da se nismo ustavili le v enem vinogradu. Po malici je sledil premik v drugo faro in drugo občino med druge gorice in tudi tam smo končali z dobro malico in še boljšo kapljico. Bog že ve, kje blagoslavlja in združuje staro in mlado v delu in zabavi ...








Komentarji
Objavite komentar