Nehote se je spovedal

Iz don Boskovega cvetnika
Don Bosko je 4. septembra 1868 pripovedoval mladim: »Pred nekaj dnevi je bila v bolnišnici težko bolna ženska, ki se ni hotela spovedati. Ker se je bližala možnost smrti, so ji predlagali, da pokličejo don Boska. Ona pa je odgovorila: 'Naj pride kdor hoče, ne bom se spovedala.'«

Do Bosko se je napotil v bolnišnico in ko je prišel, so sporočili bolnici: 'Don Bosko je prišel.'

'Ko bom ozdravela, se bom spovedala.'

'Saj te bo ozdravil don Bosko.'

'Naj me ozdravi, pa se bom spovedala.'

V roki sem imel svetinjico Marije Pomočnice na vrvici. Podal sem ji jo. Bolnica jo je vzela, jo poljubila in si jo nadela na vrat. Navzoči so začeli jokati od ganjenosti. Prosil sem osebje, naj zapusti sobo. Naredil sem znamenje križa in pokrižala se je. Vprašal sem jo, kdaj se je nazadnje spovedala in nato je opravila celotno spoved. Ob koncu mi je rekla: 'Kaj se je zgodilo? Spovedala sem se kljub temu, da se prej nikakor nisem hotela.'

'Tudi jaz ne vem; Marija vas želi rešiti.'

Zapustil sem jo v prepričanju dobre kristjanke.'«

(Prim. Memorie Biografiche, IX, 338)

Komentarji

  1. Moč vere in popolnega zaupanja pri don Bosku.
    Pri meni pa oboje šepa…
    Kaj pa pri tebi?

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci