Kaj nas storim?

Iz don Boskovega cvetnika
Mariji so bile molitve mladih v Valdoccu všeč in v vseh devetdnevnicah je Oratorij obvarovala vseh, ki si niso zaslužili njenega varstva.

To se je zgodilo leta 1862 nesrečniku, ki se ni maral lepo obnašati. Duhovnik Dominik Belmonte je pripovedoval, da se ta fant, učenec slabega obnašanja v njegovem razredu, nikakor ni hotel spovedovati. Vedno se je izogibal don Boska in tudi dobri tovariši so mu zaman prigovarjali, da bi odšel k predstojniku.

Nekega večera je Belmonteju zaupal: »Vsako noč ob določeni uri se mi zdi, da neka roka zgrabi odejo in jo vleče k nogam. Zbudim se in jo zaman skušam potegniti nazaj. Vedno znova jo počasi potegne z mene. Strah me je tako, da ne morem povedati. Buden sem kot zdajle. Vidiš! Odeje nisem vlekel le z rokami, rob odeje sem zgrabil tudi z zobmi. Vse zaman. Ob izkazovanju moči vlečenja se je odeja strgala po robu.«

Belmonte je preveril, kar je slišal in res odkril strgano odejo. Mladenič je nadaljeval: »Ti vprašaj don Boska za vzrok tega dogodka.«

»Kar sam ga vprašaj.«

»Kaj naj bi to bilo?«

»Ta je pa dobra: hudič je!«

»In kaj naj naredim?«

»Opravi dobro spoved.«

A mladenič je pobegnil iz Oratorija.

(Prim. Memorie Biografiche, VII, 332)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci