Dober glumač
Nekega večera je bil Sivec v Oratoriju za igralca.
Don Bosko je bil z nekaterimi kleriki, duhovniki in s svojo materjo na večerji, ko se je na dvorišču pojavil Sivec. Nekateri mladi, ki ga niso še nikdar videli, so se ga ustrašili in ga hoteli nagnati s kamni. Nekdo je dejal: »To je don Boskov pes, ne preganjajte ga.«
Ob teh besedah so se mu približali in ga božali, vlekli za ušesa in mu šepetali. Na koncu so ga odpeljali v obednico. Ob nepričakovanem pogledu na žival so se nekateri gostje prestrašili.
Pes je pogledal k mizi, naredil krog in se slovesno približal don Bosku. Ta ga je ogovoril in mu ponudil malo večerje. Ponudil mu je kruh, mineštro in nekaj za piti, a Sivec ni hotel ničesar, še povohal je ni.
»Če nočeš ne jesti ne piti, lahko greš stran.«
Tedaj je dobra žival položila glavo na mizo in gledala don Boska. Nato se je odpravil proč. Gojenci so ga pospremili vse do vrat.
Ta večer se je namreč don Bosko vrnil domov v kočiji z markizom Dominikom Fassatijem. Ker ga ni srečal na cesti, se zdi, da se je pes prišel prepričat, ali je njegov varovanec doma.
(Prim. Memorie Biografiche, IV, 105)
Komentarji
Objavite komentar