Preprosto Pentatonix

-

Pravzaprav se na koncert nisem kaj prida pripravljal. Priznam, da mi je njihova glasba šla zelo v uho, zato sem včasih kliknil na youtube in njihovo stran ... celo na našem cerkvenem radiu sem jih slišal ...
Ker se večinoma odločam v trenutku (čeprav je to zaradi "sistematiziranja salezijanskega življenja" čezdalje težje), sem slučajno odkril, da so spet v Evropi in zahvajujoč prijateljici uspel pravočasno dobiti karte. Nato pa na to kar malo pozabil ... jug je pač daleč ...
Prišel je dan koncerta. Iz običajnega trgovsko poslovnega vsakdana se je dunajski Gasometer prelevil v dolge čakajoče večerne kolone za vstop na prizorišče. Po temeljitem pregledu smo lahko sedli v udobne in široke sedeže ter občudovali navdušeno množico mladih in celo starejših. Tako da se nism počutil sam :)
Fantje in dekle Pentatonixa so me presenetili: enostavno imajo vokale, da te vrže iz stola. Dobro, ozvočenje naredi svoje, sem si mislil. A ko so ob koncu odložili mikrofone ter slušalke in zapeli še eno božično z zadnjega albuma brez vsakršne tehnike, je nekajtisočglava množica utihnila in slišali smo prave glasove. In res so vrhunski ...
Drugi vrhunec je bil, da so sestopili z odra in se v "pojoči kači" podali v parter ter zaokrožili med natrpano in navdušeno publiko. In mlada publika je bila tako olikana, da jim ni težila in se slinila po njih, temveč ploskala kot nora. Pentatonix je na odru popolnoma drugačen kot v spotih: preprost, neposreden, navdihujoč ...
Ja, po dolgem času je bil to nov koncert za dušo in duha. Kapljica olja, ki se razleze po vodni gladini ...





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več