Don Boskove stvari: hodulje

-


Imava leseno telo. Narejeni sva iz dveh dolgih in ozkih palic. Vse življenje sva zabavali fante iz oratorija. Generacije in generacije otrok se je z nama naučila hoditi pol metra nad zemljo. Z nama so se sprehajali v svojem malem svetu kot pravi velikani.
Don Bosko naju je dal narediti pri najboljšem lokalnem mizarju in plačal je celo v naprej. V mizarski delavnici sva sanjali o svetu zabave. Gledalce. Ploskanje. A sanje so se kmalu razblinile. Znašli sva se v rokah stotine otrok, katerih edina želja je bila igra in zabava. Jemali so nama moči. Družbo so nama delali obroči, keglji, žoge, vrvi, vreče in ostali predmeti za prosti čas.
Čeprav sva se don Bosku upirali, se je dotaknil najinega lesenega srca. Prepričal naju je že s pogledom. Kako bi mogli zavrniti igranje z njegovimi malimi delavci? Vsi so morali delati več kot 12 ur na dan za bedno plačilo. Sva se pač prilagodili položaju.
Čez nekaj mesecev sva doživeli krizne selitve. Ker don Bosko ni mogel najti stalnega prostora za zbiranje svojih fantov, so se vsako nedeljo zbrali kje drugje. Zabavati sva jih morali tako na travnikih kot na cestah ali trgih. Don Bosko naju je spomnil na Jezusov križ, na katerem je toliko trpel, a nama pustil svobodo izbire. Le opozoril naju je: »Če se kakšen fant ne bo mogel igrati z vama in bo postal kradljivec ter pristal v zaporu, bo to samo vajina krivda. Zapomnita si to!« Utihnili sva, se umirili in mu zvesto sledili. Tako sva prispeli do Pinardijeve lope. Po vseh selitvah sva dobili stalno mesto in travnik za igranje. Otroci so postali edini smisel najinega življenja in don Boska nisva nikoli zapustili.

Iz zgodovine
April 1846. Don Bosko se je preselil k Pinardijevi lopi, ki jo je najel. Sem je prinesel in shranil razne pripomočke za bogoslužje in igre. Med njimi tudi par hodulj. (Spomini na Oratorij, Tretje desetletje, 1)
A tudi hodulje se postaramo. Po mnogih oljnih pleskanjih naju je don Bosko, če lahko temu tako rečeva, poslal v pokoj. Zdaj počivava v oratorijski mizarski delavnici. Nestrpno čakava na roke kakšnega rokodelca, ki naju bo uporabil in spremenil. Kdo ve, mogoče iz naju napravi lepe križe, ki bodo krasili šolske prostore, kjer don Boskovi fantje rastejo v modrosti in vednosti ter sanjajo o boljši prihodnosti.
José J. Gómez Palacios, Il Bollettino Salesiano

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več