Decimalni metrični sistem

Bil sem majhen žepni zvežčič, precej zdelan zaradi nenehne menjave lastnikov. Dobro se spominjam deževne nedelje v oktobru. Moj lastnik, mlad zidar, ki je delal od zore do mraka, je zgodaj vstal s svojega ležišča, čeprav ni bil delovni dan. Požvižgaval si je tudi med umivanjem obraza in rok z vodo iz zarjavelega lavorja. 

Preden se je odpravil, me je vzel med svoje žuljave roke. Še enkrat je prebral moj naslov: »Decimalni metrični sistem« in se široko nasmehnil. Vtaknil me je v žep svoje flanelaste srajce. Nadel si je še delavsko čepico in stekel pod dostojanstvene turinske arkade, da bi se izognil dežju, ki je naletaval izpod sivega neba. Z vso močjo sem se komaj obdržal v tistem žepu. Zapustil je center mesta in se napotil po blatni poti do Valdocca. Preskakoval je luže, meni pa je med skoki skoraj zmanjkovalo sape.

Prispel je do Oratorija in šele tu se je ustavil. Medtem ko je fant s pogledi iskal don Boska, sem se uspel nekoliko oddahniti. Duhovnik ga je opazil in se mu približal. Moj lastnik me je potegnil iz žepa in me visoko dvignil, kot bi pomahal z zastavo ter zavpil don Bosku: »Uspelo mi je … sem vodja delovišča … hvala Vam in tej vaši knjižici! Kjer delam, sem edini, ki znam stare enote pretvoriti v decimalni merski sistem.«

Menila sta se med seboj kot najboljša prijatelja. Presenečen sem izvedel, da je tisti mladi duhovnik avtor dela, ki je napisano na mojih straneh. Koliko ur spanja si je ukradel, da lahko pomagal svojim mladim! Ponosen sem izbočil strani, ko sta preverjala tabele s pretvorbami milj in palcev v metre ter funte in unče v kilograme.

Iz zgodovine

Maj 1849.  Ob skorajšnji uveljavitvi odloka, ki je odpravljal stare piemontske mere in uvedel decimalni merski sistem, je don Bosko izdal majhno publikacijo z 80 stranmi za svoje mlade vajence. Njegov »Decimalni metrični sistem« je postal model vzgojnega pristopa, saj je bil preprost in uporaben (prim. Spomini na Oratorij, tretji zvezek).

Don Bosko je opazil moje natrgane in umazane strani, zato me je spravil v žep in mladeniču dal nov izvod: »Vodja mora imeti nov zvežčič. Tega pa bom dal kakšnemu fantu, ki se še vedno uči.«

Novim dogodivščinam naproti sem se ob zori zbudil v žepu plašča zidarskega vajenca enajstih let. Moje strani še naprej packajo z apnom, mivko in potom. Raznim tegobam navkljub ostajam zvest svojemu avtorju in mladeniča učim vseh skrivnosti, ki jih bo potreboval za svoje delo. Tako bo tudi on nekega dne postal »dober kristjan in pošten državljan«.