Don Boskove stvari: Nogomet (don Boskove nikoli objavljene sanje)

Angel se je obotavljal in vljudno pokašljeval, preden je zmotil Gospodarja. Bog je seveda ustvarjal. »Don Bosko je prišel na pogovor.«
»A, dragi Janez, naj pride, naj pride,« je dejal Gospod.
Don Bosko je vstopil z biretom v roki. »Dober dan, Gospod.«
»Pridi, Janez. Vidim, da še nisi zamenjal talarja, spodaj imaš veliko luknjo.« »Med igro prebita ograja me je fant pohodil, ravno ko sem tekel za nekom, ki je bil hitrejši. A bi ga dobil!«
»V to ne dvomim, Janez. Saj sem te napravil krepkega … Vesel sem, da se še vedno rad igraš.«
»Zato sem tukaj, Gospod. Sam veš, kako je zame pomembno je, da imajo otroci prostor, kjer se znorijo v igri in veselju.«
»To praviš meni, ki sem si jih zamislil! Kričanje otrok na igrišču je moja najljubša glasba … angelski zbori so dolgočasni …«
»Oprosti, Gospod. Pri naših igrah potrebujemo hodulje, vrvi, palice in kup pravil. Si ne moreš izmisliti zelo preproste igre, ki bi bila všeč vsem otrokom sveta, ki bi jo lahko igrali povsod, na dvorišču, na travniku, na trgu, na velikem ali majhnem prostoru, pozimi in poleti, obuti ali bosi? Kaj misliš?«
Dobri Bog se je nasmehnil: »Zanimiva ideja. Mislim, da bi šlo. To bo darilo za tvoje oratorije.«
»Hvala, Gospod,« odvrne don Bosko in se poslavlja s pobožnim priklonom.
Čez čas se Bog zmagoslavno dvigne: »Narejeno!«
Gospod je poklical angela pomočnika: »Takoj najdi dvaindvajset mladih angelov za poskus. Preverili bodo mojo idejo.«

Iz zgodovine
V Preventivnem sistemu don Bosko piše: »Naj svobodno skačejo, tekajo, kričijo po volji. Gimnastika, glasba, reditacije, gledališče, sprehodi so najboljša sredstva za ohranjanje discipline, poživljanje moralnosti in zdravja. Počnite vse, kar hočete, je dejal veliki prijatelj mladih sv. Filip Neri, zame je dovolj, da ne grešite.
V nebesih se vse dogaja hitro in tako je bilo že čez trenutek dvaindvajset angelov razdeljenih v dve moštvi, nagnetenih okoli žoge in pripravljenih za dvoboj. Gospod je zadovoljen opazoval: »Imenoval ga bom nogomet in razveseljeval bo vse otroke sveta. Don Boskovi oratoriji ga bodo zelo cenili.«
Tudi dvaindvajset angelov se je nadvse zabavalo. V nekem trenutku se je eden od igralcev preveč grobo zapletel v noge nasprotnika in vnel se je ognjevit spor. Dobi Bog se je nekoliko namrščil: »Nekaj moram popraviti.« Vrgel se je na delo in ustvaril sodnika.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci