Radostna ohcet

Na poroki sem že bil, prvič pa sem bil na cerkveni. Lepo je na tako veselem dogodku srečat prijatelje in znance ter neznance, ki postanejo znanci ...
Par dni prej sem zasledil novico, da se Belgija in Nizozemska pripravljata na uzakonitev evtanazije otrok, tj. oseb, mlajših od 18 let. Pa ni treba krščanske "zateglosti" in "zaplankanosti", ki nam jo popajo od psredaj in zadaj, sama zgodovina nas uči, da so velike kulture propadle zaradi ne-naravnih zakonov, če hočete. Človek si (lahko) do skrajnosti podredi življenje, a Življenje ga bo nekoč pahnilo na dno. Marsikdo poreče, ah, kaj me to briga, ko je toliko drugih skrbi ... vse dokler se evtanazija ne bo zgodila njemu, njegovemu otroku ali staršem, pa ne bo imel nikakršne moči, da bi jo preprečil. Takrat bo prepozno ....
In kaj ima to zveze s poroko? Zame veliko. Prisotnost na njej je bila zame opogumljajoča, hrabrujoča, pričevalna. Tihi ženin in glasna nevesta sta brezkompromisno prišla po Božji blagoslov in zakrament svete Cerkve in to tudi nazorno pokazala: odprtost življenju in Življenju. Večinoma se zgodi, da se duhovna plat zgubi - če sploh je prisotna - v obredju samem, pri tej poroki pa sem doživel, da se je obred zgodil zaradi duhovne globine. Pri takem temelju res ni potrebno temačno zreti v propadanje kulture. Mogoče ne bomo več na piedestalu napredka, a ostali bomo na robu prepada, v katerega drvijo premnogi ...
Janja in Boris, hvala za pričevanje. Ko pa se zbere še nekaj prostovoljcev z odprav v Afriko, je slavje toliko lepše ...

Komentarji

  1. Šele zdaj vidim ta članek....que bonitooo :) Najsrečnejša sem bila, da je bila ta dan z mano Afrika :) <3

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci