Samostanski pralni stroj
Nisem še našel zapisa o kakšnem samostanskem pralnem stroju. Ker se za menihe sodobnega časa več ne spodobi, da bi živeli malomarno in z zmanjšanim zunanjim izgledom (čeprav se takih najde še preveč!), se je potrebno vsake toliko poglobiti tudi v tozemske zadeve ... in eden takih pripomočkov sodobnega katoliškega samostana s klavzuro, kamor ženska noga in roka naj ne bi imeli dostopa, je pralni stroj.
Tudi pri nas ga imamo, nimamo pa samostanske gospodinje, perice in likalice, tako da se je treba znajti po svoje. Pralni stroj dela čudovito kljub rjastim potezam tam spodaj in okoli predalčka za doziranje praškov in podobnih tekočin, ki naredijo naša odela mehkejša in bolj dišeča ...
Ker vse odlašam na zadnji trenutek, sem pred božičem opravil čistilno akcijo sobe in pisarne na veliko. Kaj hitro se je nabralo za pralni stroj takih in drugačnih cunj, ki sem jih nabasal v pralni stroj ter ga zagnal. V nadaljevanju posprav se je nabral še en kup večinoma volnenih puloverjev, jaken in še kaj se je znašlo vmes.
Pravi trenutek se je ponudil tik pred mašo, ko sem prvo vsebino pralnega stroja preložil v sušilni stroj in na obešalnk za naravno sušenje ter ponovno napolnil pralni stroj, dodal vse potrebno v dozirne odprtine ter odhitel k maši.
Preden smo se na povabilo neke družine odpravili še na popeko, sem odbrzel v pralnico ter začel pridno prazniti mirujoči pralni stroj. Začuda je bil volneni pulover zelo dobro ožet, saj je mejil že na suho. Prav tako jakna. Kljub temu sem ju obesil na obešalnik k dodatnemu sušenju. A ko sem izvlekel še brisačo, ki se je po pomoti znašla med tovrstnimi cunjami, sem posumil, da nekaj ni ok. Bila je enostavno preveč suha ...
Za trenutek sem se vrnil k puloverju, da se mi je končno odprlo: stroj sploh ni nič opral, ker ga nisem prižgal ...
Saj se ne bi rad hvalil, a po navadi je tako, da v vseh materialnih razstresenostih pozabimo na molitev in naše poslanstvo, tokrat pa sem zagret za božično devetdnevnico pozabil na materialne zadeve. Ko bi le bilo vedno tako ...
Ker vse odlašam na zadnji trenutek, sem pred božičem opravil čistilno akcijo sobe in pisarne na veliko. Kaj hitro se je nabralo za pralni stroj takih in drugačnih cunj, ki sem jih nabasal v pralni stroj ter ga zagnal. V nadaljevanju posprav se je nabral še en kup večinoma volnenih puloverjev, jaken in še kaj se je znašlo vmes.
Pravi trenutek se je ponudil tik pred mašo, ko sem prvo vsebino pralnega stroja preložil v sušilni stroj in na obešalnk za naravno sušenje ter ponovno napolnil pralni stroj, dodal vse potrebno v dozirne odprtine ter odhitel k maši.
Preden smo se na povabilo neke družine odpravili še na popeko, sem odbrzel v pralnico ter začel pridno prazniti mirujoči pralni stroj. Začuda je bil volneni pulover zelo dobro ožet, saj je mejil že na suho. Prav tako jakna. Kljub temu sem ju obesil na obešalnik k dodatnemu sušenju. A ko sem izvlekel še brisačo, ki se je po pomoti znašla med tovrstnimi cunjami, sem posumil, da nekaj ni ok. Bila je enostavno preveč suha ...
Za trenutek sem se vrnil k puloverju, da se mi je končno odprlo: stroj sploh ni nič opral, ker ga nisem prižgal ...
Saj se ne bi rad hvalil, a po navadi je tako, da v vseh materialnih razstresenostih pozabimo na molitev in naše poslanstvo, tokrat pa sem zagret za božično devetdnevnico pozabil na materialne zadeve. Ko bi le bilo vedno tako ...
Komentarji
Objavite komentar