Berlin in čokolada

-

Pred dnevi sem se vrnil iz tega severnega mesta, kamor sem bolj kot ne odšel na »službeno pot«, čeprav je to dokaj čuden izraz. A pustimo ob strani srečanje salezijanskih ekonomov, ki me, kot podobna taka srečanja, vedno vržejo iz tira glede globine in veličine problemov, ki so s človeškimi očmi celo nerešljivi.
Srečanje s sobrati vzhoda in zahoda Evrope pa odpira pestro širino in najrazličnejše pristope k temu osovraženemu poslanstvu vse do Juda Iškarijota, ki je prvi podlegel denarju pred človekom. Vzhodni Berlin, poln razredčenih betonskih škatel, ki so se v novih barvnih odtenkih bleščali v z dežjem umitem soncu, je kazila opustela okolica in neurejeni parki. Kraj, kjer ljudje živijo v medkulturnem in medetničnem konglomeratu, salezijanci nimajo svojega piedestala.
Ustanova za mlade, ki nimajo ne kod ne kam, vodijo skupaj s sestrami sv. Marije Magdalene Postel. A ljudje imajo mladinski center, ki domuje v nekdanji občini tega okrožja, za muslimanskega, saj ne vedo, kdo so sestre v črnih oblekah do peta in pokrite vrh glave. Asociacija na muslimanske ženske.
V tem času je center obiskal novi berlinski kardinal, ki se spoznava s »cerkvenimi« ustanovami svoje nadškofije. A že salezijancev, kaj šele mladih, se ne da razumeti iz svojih okvirjev. Predstavili so mu delovanje in možnosti, ki so jih mladi prejeli v tem centru, kardinal pa je na koncu vprašal, če so že imeli kakšen krst! Ni vsaka »socialna« ustanova, ki se navdihuje v krščanskih vrednotah, že cerkev. Sicer pa tega ne vedo niti navadni ljudje, ki vsaj pri nas blejajo kot ovce, kod vse Cerkev žre njihov denar. Za njihovo mizo bi prignal 100 mladih, pa naj jih torej sami redijo, saj so državljani, država!
A pustimo to. Nemčija je za mnoge salezijance sinonim za pivo. A nemški gostitelj nam je takoj dal vedeti, da je najboljše pivo na Bavarskem, ne v Berlinu. In po ogledu parlamenta in centra mesta, ko je vročem popoldnevu večina čakala samo na to, da končno dvigne vrček, je nemški ekonom zavil v največjo – čokoladnico! Čemerno in kislo so srebrali vročo čokolado s čilijem, poprom ali ingverjem … Vsekakor zanimiva izkušnja.
Naše druženje se je končalo v veselem večernem klepetu po dolgem in počez, podkrepljeno s pravim pivom in klobasami.










Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več