Berlin in čokolada

Pred dnevi sem se vrnil iz tega severnega mesta, kamor sem bolj kot ne odšel na »službeno pot«, čeprav je to dokaj čuden izraz. A pustimo ob strani srečanje salezijanskih ekonomov, ki me, kot podobna taka srečanja, vedno vržejo iz tira glede globine in veličine problemov, ki so s človeškimi očmi celo nerešljivi.

Srečanje s sobrati vzhoda in zahoda Evrope pa odpira pestro širino in najrazličnejše pristope k temu osovraženemu poslanstvu vse do Juda Iškarijota, ki je prvi podlegel denarju pred človekom. Vzhodni Berlin, poln razredčenih betonskih škatel, ki so se v novih barvnih odtenkih bleščali v z dežjem umitem soncu, je kazila opustela okolica in neurejeni parki. Kraj, kjer ljudje živijo v medkulturnem in medetničnem konglomeratu, salezijanci nimajo svojega piedestala.

Ustanova za mlade, ki nimajo ne kod ne kam, vodijo skupaj s sestrami sv. Marije Magdalene Postel. A ljudje imajo mladinski center, ki domuje v nekdanji občini tega okrožja, za muslimanskega, saj ne vedo, kdo so sestre v črnih oblekah do peta in pokrite vrh glave. Asociacija na muslimanske ženske.

V tem času je center obiskal novi berlinski kardinal, ki se spoznava s »cerkvenimi« ustanovami svoje nadškofije. A že salezijancev, kaj šele mladih, se ne da razumeti iz svojih okvirjev. Predstavili so mu delovanje in možnosti, ki so jih mladi prejeli v tem centru, kardinal pa je na koncu vprašal, če so že imeli kakšen krst! Ni vsaka »socialna« ustanova, ki se navdihuje v krščanskih vrednotah, že cerkev. Sicer pa tega ne vedo niti navadni ljudje, ki vsaj pri nas blejajo kot ovce, kod vse Cerkev žre njihov denar. Za njihovo mizo bi prignal 100 mladih, pa naj jih torej sami redijo, saj so državljani, država!

A pustimo to. Nemčija je za mnoge salezijance sinonim za pivo. A nemški gostitelj nam je takoj dal vedeti, da je najboljše pivo na Bavarskem, ne v Berlinu. In po ogledu parlamenta in centra mesta, ko je vročem popoldnevu večina čakala samo na to, da končno dvigne vrček, je nemški ekonom zavil v največjo – čokoladnico! Čemerno in kislo so srebrali vročo čokolado s čilijem, poprom ali ingverjem … Vsekakor zanimiva izkušnja.

Naše druženje se je končalo v veselem večernem klepetu po dolgem in počez, podkrepljeno s pravim pivom in klobasami.