Koliko je ura?

-
Pred časom sem opravil bralni maraton in med nekaj knjigami sem »namulil« tudi življenjepis sv. Marije Dominike Mazzarello, soustanoviteljice sester salezijank. Priznam, da me ni pritegnil naslov Koliko je ura?, še manj podnaslov, temveč avtorica knjige, ki jo seveda poznam. Ob takih in drugačnih svetniških življenjepisih imam namreč kar precej negativno mnenje, saj so po navadi sila pobožni če ne že kar pocukrani, ko pa gre še za sestro, nuno, pa sploh …
In zato si nisem mogel predstavljati pisateljice Karmen v taki vlogi. In nisem se motil. Življenjepis o sv. Mariji je tako drugačen, da se nisem ustavil prej kot pri zadnji platnici … Čeprav poznavanje svetih salezijanske družine nekako »službeno« spada v moje življenje, kaj več od osnovnih podatkov o Mariji Dominiki nisem vedel, pa mi je knjiga dala kar nekaj novih ocvirkov iz njenega življenja. Res so to ocvirki, ki se jih človek razveseli bolj kot dolgih razprav in moraliziranj o pravilnosti nekega dejanja, poteze, izrečene besede.
In ti ocvirki so čudovito »zabeljeni« s sočno svežino sodobnosti, ki jih zna pridati le pisateljica takega kova. Verjetno ni lahko življenjsko zgodbo iz prejšnjega časa in drugega okolja prestaviti v današnji čas in v poplitveno slovensko dušo. A ravno ta način »prenosa« nam daje spoznati in razumeti ženski del salezijanske duhovnosti, ki se uteleša danes v življenju sester salezijank in njihovih sodelavk ter sodelavcev.
Da se vrnem k ocvirkom: samo želeti si je, da bi dobili čim več sodobno začinjenih knjig, ki bodo kot ocvirki tem, ki znajo gurmansko uživati ob duhovni hrani.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b
Preberite več

Ulcinjske soline in plamenci

-
Slika
Marjan me je povabil na izlet ... Viktor je sicer dodal, da so to sektaši, a sem vseeno šel. Zbralo se nas je več kot 130! In smo se odpeljali. Z dvema avtobusoma in avti iz Podgorice v Ulcinj na ogled solin in občudovanje plamencev (flamingov). Ogledali smo si totalno razsulo od solin in poslušali blazne načrte za oživitev turizma ... po zgledu slovenskih solin! Vodil nas je Darko, zanimiv Crnogorac, ki pozna vsak skrit kotiček črnogorskih planin :) In Rudija, ki je z mladimi iz Slovenije urejal pot v kanjonu Mrtvic Velike soline so bile nekoč zelo obljudene in modernizirane - imele so celo železnico za odvoz soli ... Danes pa se tu pasejo krave. Nekdo od pohodnikov je dejal, da te krave dajejo neposredno jogurt in sir, ker jedo slano travo :) Pasli s(m)o se tudi pohodniki. Nabirali so neko slano travo, katere ime sem pozabil :) Zdravilno črno blato je tudi velik up turizma, le nekdo mora kaj storiti, da bodo le ti prišli in uživali ... &qu
Preberite več