Mesto s tremi "svetimi" gradnjami

Ker sem že nekajkrat bil na krizmeni maši v Baru in vsem, kar temu sledi, sem si namesto kosila med posvečenimi rokami izbral nekajurni sprehod po Baru. Imel sem sicer namen sprehoditi se vse do obale in plaž, ko pa me je Viktor le »odpustil«, mi je namignil stari Bar …

In na križišču sem zavil navzgor … Pot sicer sploh ni bila kratka, saj je to majhno naselje skrito daleč v notranjosti pod hribi. Z razvojem je do tja na novo speljan pločnik, ki mi je omogočal varen sprehod. Pot je vodila mimo krščanskega in muslimanskega pokopališča in sodobne pokopališke kapele, kjer se je med množico ljudi zadrževal pravoslavni duhovnik, iz česar se da sklepati, da je bil (ali bo) pogreb pač pravoslavni.

Da je stari Bar oddaljeno »selo«, sem opazil tudi po tem, da so me mimoidoči domačini pozdravljali, kakšen taksist pa se je ponudil, da me pelje do želenega cilja … da bi en turist takole sprehajal, se pa res ne spodobi … a sem trmasto vztrajal.

In trud se je splačal. Po slabi uri hoje sem zagledal pod mogočnim vršacom ruševine trdnjave, spodaj v sosednji dolini pa velikansko mošejo, sicer še nedokončano. Glede verskih objektov je Bar ubral zanimivo pot. Ob obali gradijo velikansko pravoslavno cerkev; malo bolj skrito za bloki, a bliže centra novega Bara se prav tako dvigujejo zidovi katoliške katedrale, ki glede na slučajno videne načrte tudi ne bo majhna, prej ogromna; v tisti dolini pod starim Barom pa že omenjeno mošejo … Le želeti je, da bo vse to vodilo k slavljenju istega Boga na različne načine in ne kaj drugega ...

Od vsega so me še najbolj prevzele oljke, ki obdajajo stari Bar. Ne vem, ali so res tako stare, kot izgledajo, ali pa je taka vrsta, ki ima prav zanimivo »preluknjano« deblo … Mestece je mirno dihalo v senci trdnjave in se mu ni prav nič mudilo v pripravah na novo turistično sezono … prej bi dejal, da so se videli kvečjemu ostanki prejšnje sezone …

Da sem si dodobra razmigal koleno, ki nosi posledice nekega drugega dogodka, sem spet vzel pločnik pod noge in se odpravil nazaj proti obali. A do tja nisem prišel, ker se je prej končalo kosilo in tako sem hočeš nočeš le sedel v »taksi« za Podgorico.