Poletni SDB mix za slovo

Manjka mi mesec Angole, priznam. Zato sem pač "primoran" malo več časa preživeti s sobrati. Kar pa ni bilo težko, kljub temu, da sem izbirčen :)
Vesel sem bil dejstva, da sem smel na "pikniku" skupnosti ob ribah speči tudi kaj bolj mesenega ... Vesel sem bil, da sem se smel pomlajati v družbi mladih sobratov ... Vesel sem bil v družbi staršev želimljskih dijakov na "vroči" ekskurziji ... Vesel sem bil "odkritja" novega hrvaškega otoka, kamor me je povabil skavtski sobrat ... Vesel sem bil, da me je taisti sobrat "pozabil" vzeti na predstavo Pod svobodnim soncem in se še do danes ni uspel "oddolžiti" ...
Kljub vsem tem in še mnogim "globljim" dogodivščinam pa to ni to. Zato sem vesel, da odhajam. Uradno na študijski semester na UPS, da je zadoščeno trenutnemu duhu in smislu formalistično-akademskega obdobja naše inšpektorije. Kdor me pozna, se bo čudil, zakaj neki se nekdo, ki ne mara študija in akademskih krogov, odpravlja pravzaprav v samo gnezdo le-tega? Mislim, da je vsaka sprememba boljša kot tičanje v trenutnem blatu. Kdo ve, mogoče me pa še spreobrnejo ...
Dejansko pa odhajam na salezijansko rehabilitacijo. Potrebujem jo. Zase. Ker nisem več sproščen. Ker me pri nas moti preveč stvari. Preproga je preveč nagrmadena in se po njej ne da več hoditi ... Zato jo pač moram začeti čistiti pri sebi, da ne bom eden izmed tistih, ki pometajo pred sosednjim pragom ...
Molite zame. S tem se tudi poslavljam. Kot sem nekje zasledil in tudi že zapisal, se mogoče spet snidemo ob drugem času na drugem mestu. Ne, ne mislim še na nebesa, sem še preveč trd(n)o na zemlji ...