Angolski prostovoljci na Krki

-



Po lanskem neuspelem načrtovanju smo se tokrat le srečali. Seveda čisto neformalno, sproščeno, kjer smo obujali spomine na doživete angolske dni, si izmenjali novice o Angoli in sestrah salezijankah ter mladih ...
Janja, Lavra, Fonzi in Sašo ter moja malenkost smo se odzvali na Tanjino povabilo. Povabila nas je na rafting na Krki, se vse zmenila in najela strokovnjake, ki so nas strezno pripravili in nato odpeljali v nedrje zanimive in skrivnostne Krke.
Toplo sonce in hlad vode je bil idealen za popotovanje čez slapove in brzice. Da to ni bil le puhel potep, je poskrbel vodič, ki nam je pokazal raznovrstne rastline in živali ter povedal vse in še več o Krki, njenih bregovih in življenju ob njej.
Nato smo se vrnili na Pajčno, kjer se je pokazalo naše znanje kuhe in peke iz Angole. No, tudi lakota je bila po napornem veslanju v popolni bojni opravi podobna tisti, ko smo v Angoli prihajali z delavnic ...
Seveda je gostinska kuhinja in šank vse kaj drugega kot kuhinje v Angoli, kar smo dodobra izkoristili in obhodili vsak kot, še posebej okoli šanka ...
Seveda v tej družbi ni manjkalo smeha, bilo ga je toliko, da še vedno ne vem, kako je ime Tanjinemu psu, saj se je neprestano smejala. Ha ha ha ... Ali mu je ime Astor ali Kastor? Ta dan je vsekakor bil Ha-stor!

Komentarji

  1. Janja5. julij 2010 ob 20:06

    Ja fajn je blo...Drgač je njen pes Kastor...je niste hotli zastopit...:)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več