Angolski prostovoljci na Krki

Po lanskem neuspelem načrtovanju smo se tokrat le srečali. Seveda čisto neformalno, sproščeno, kjer smo obujali spomine na doživete angolske dni, si izmenjali novice o Angoli in sestrah salezijankah ter mladih ...
Janja, Lavra, Fonzi in Sašo ter moja malenkost smo se odzvali na Tanjino povabilo. Povabila nas je na rafting na Krki, se vse zmenila in najela strokovnjake, ki so nas strezno pripravili in nato odpeljali v nedrje zanimive in skrivnostne Krke.
Toplo sonce in hlad vode je bil idealen za popotovanje čez slapove in brzice. Da to ni bil le puhel potep, je poskrbel vodič, ki nam je pokazal raznovrstne rastline in živali ter povedal vse in še več o Krki, njenih bregovih in življenju ob njej.
Nato smo se vrnili na Pajčno, kjer se je pokazalo naše znanje kuhe in peke iz Angole. No, tudi lakota je bila po napornem veslanju v popolni bojni opravi podobna tisti, ko smo v Angoli prihajali z delavnic ...
Seveda je gostinska kuhinja in šank vse kaj drugega kot kuhinje v Angoli, kar smo dodobra izkoristili in obhodili vsak kot, še posebej okoli šanka ...
Seveda v tej družbi ni manjkalo smeha, bilo ga je toliko, da še vedno ne vem, kako je ime Tanjinemu psu, saj se je neprestano smejala. Ha ha ha ... Ali mu je ime Astor ali Kastor? Ta dan je vsekakor bil Ha-stor!