Hvaljen bodi Jezus Kristus!

Iz don Boskovega cvetnika
Nekega dne leta 1880 je don Bosko potoval v Francijo in je čakal na vlak v mestu Ventimiglia, kjer je prestopil. Pred njim se je zabaval fantek sedmih ali osmh let, bil je sin gostilničarja. Od časa do časa mu je iz ust ušla beseda Krajst*. Z očmi je sledil malemu bogokletniku, dokler se mu ta ni približal s svojo materjo.
"Pridi sem, mali." Obrnil se je k materi: "Dovolite, da vašemu sinu navržem par besed?"
"Z veseljem."
"Bodi pozoren, da boš dobro izgovarjal besede ... Najprej pa se odkrij."
Mali je snel kapo. Don Bosko mu je dalje razložil: "Bodi pozoren. Reče se Kristus in ne Krajst, na sledeči način pa ga spoštuješ: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen." Ko je napravil znamenje križa, je nadaljeval: "Hvaljen bodi Jezus Kristus. Torej pozor: ne Krajst, ampak Kristus."
Medtem se je zbralo veliko ljudi, med njimi tudi oče, ki je vzkliknil: "Prav imate, prečastiti. Hitro se navadimo na določene stvari, ne da bi pomislili in mali se učijo od velikih. Tudi jaz imam navado tako reči, a prej ko slej se bom moral odvaditi."
"Upam, da čimprej," je pripomnil don Bosko in končal pogovor.
Gostilničar je odhitel nazaj streči strankam; mali mu je sledil in vsi so se vrnili.
prim. Memorie Biografiche, XIV, 397
*V izvirniku je uporabljena slabšalnica Chisto

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci