Predpotovanje na Slovaško

5 mladih salezijancev se je z mlado gospodično za eno noč in dva dni odpravilo na obisk po Slovaški. Mlada dama je bila zelo zgovorna, posebej v najtežjih trenutkih vožnje med iskanjem željenih ciljev.
V Bratislavi smo obiskali salezijansko skupnost, se srečali s sobrati in tudi nismo pozabili povedati, da imamo s seboj gospodično, a smo jo pustili kar v kombiju, da se je znašla po svoje ... Naša misija je bila namreč načrtovalna pot po Slovaški, koder naj bi hodili najbolj pridni animatorji vzhodnoslovenskih salezijanskih mladinskih centrov v avgustu tega leta.
Zato smo se po dobro naspani noči drugo jutro spet usedli in naredili predlog načrta, nato pa krenili ta načrt tudi preverjati.
V kombiju nas je gospodična že čakala, dobro spočita in nadvse zgovorna. Sedaj smo se že prepričali, da marsikaj ve in ji zato v nekaterih nasvetih tudi pritrdili in ji sledili ...
Najprej smo se ustavili v Šaštinu, manjšem kraju blizu češke meje, kjer imajo salezijanci manjšo gimnazijo, za nas oz. za animatorje nadvse pomemben internat (kjer bodo lahko spali, če bodo) ter upravljajo veliko narodno svetišče. Tudi tukaj so bili sobratje zelo gostoljubni in prijazni, tako da smo hitro rezervirali datume in hrano.
Pot nas je v družbi gospodične vodila dalje proti vzhodu vse do Tater. Slovaška je lepa dežela, mogoče malo podobna Sloveniji, saj je polna gozdov in travnikov. Nekatere so motili povsod naseljeni stanovanjski bloki, češ da je to socialistična dediščina, a meni so se zdeli prav prikupni. Lepo so jih obnovili, malček pobarvali in tudi grajeni niso bili kar tako. Po navadi se lepo vzpenjajo po hribih nad mestnimi jedri, tako da v pomladni idili prav lepo "belijo" zelene površine.
Med nakajurno vožnjo do Žiline smo se zabavali z gospodično, ki pa je modro izbirala besede in tako smo sami ostajali brez besed. Tudi v Žilini imajo salezijanci veliko poklicno šolo in mladinski center. Torej prostora za spanje je več kot dovolj. Pa tudi okolica nudi pester program za rekreacijo in obiske. Salezijanci so nas tudi tokrat lepo sprejeli, nam pomagali pri izbiri oblednih točk in obljubili srečanje mladih z njihovimi mladimi v - hokeju! Na svojem dvorišču imajo pravo pravcato ploščad za hokej, ustrezno ograjeno in opremljeno ...
Z gospodično smo se dogovorili, da krenemo še malce proti vzhodu in okusimo čar planin ... A mlace nas je nasmolila, saj smo zgrešili željeni cilj, ogled soteske, primerne za nekajurni sprehod. Ker se je dan že nagibal, nas pa je čakala še dolga pot domov, smo se podvizali in odhiteli nazaj proti Bratislavi. Večinoma smo dremali in spali, celo gospodična se ni preveč oglašala, Boštjan pa je tiščal na plin ...
A mikavni center Bratislave nas je premamil kljub tečnarjenju gospodične, da moramo naprej. Na hitro smo prepešačili center tja do obrežja Donave, nakupili kakšen spominek in celo našli naš kombi ter se tako končno odpravili proti domu.
Zaslužni animatorji bodo gotovo imeli lep izlet na salezijansko in še kakšno Slovaško. Gospodična je obljubila, da bo tudi avgusta šla z njimi. Malce sem ji bil kar fovš, da sam ne bom mogel zraven, ker bom takrat nekje na poti nazaj iz Angole, ako Bog da ...










P.S. Gospodično smo imenovali prijetni glas GPS aparatka, da ne bi kdo kaj pomišljal. Sicer ne vem, če bi kakšna prava gospodična preživela v družbi petih salezijancev ...