Žužemberk je zakon
Kljub smotani soboti in nabiti nedelji sem se na povabilo prostovoljke Tanje zvečer podal še v Žužemberk na predstavitev misijonske izkušnje v Angoli. Prišla je tudi s. Zvonka in po dolgem času sem srečal Saša, zdaj že diakona novomeške škofije, sicer domačina iz Žužemberka. Ogromna cerkev, v kateri se skoraj zgubiš, je delovala prazno ... a napolnili so jo ljudje. In to ne nekaj, temveč povsem. Grdo bi bilo zapisati, da se je tokrat splačalo, saj se vedno splača, ko gre za Angolo :), a res mi je bilo toplo pri srcu kljub zimskemu mrazu, ki kliče na smučišča ... Zakaj že mi tisti pogledi Žužemberčanov ne dajo miru?
Komentarji
Objavite komentar