Odpustite in me blagoslovite

Iz don Boskovega cvetnika
Junija 1881 je bil Alojz Lasagna, ki je spremljal don Boska v Ligurijo, priča dogodku, ki so ga sposobni narediti le svetniki.

Mons. Boraggini, savonski škof, se je sprl z Jožefom Monaterijem, ravnateljem v Varazzah, ker slednji ni hotel uresničiti škofove želje in poslati duhovnika iz zavoda na hribovsko župnijo nad mestom. Monateri je sicer ravnal prav.

Don Bosko se je z Lasagno odpravil na obisk h škofu. Ko ga je sprejel, je don Bosko takoj pokleknil na obe koleni in s sklenjenimi rokami ponižno prosil: »Monsignor, prosim odpuščanja za nevšečnosti, ki jih je povzročil ravnatelj v Varazzah Monateri.«

»Vstanite, don Bosko, kaj vendar počnete?«

»Ne bom vstal, preden mi ne odpustite.«

»Da, da, odpuščanje, odpuščanje! Toda vstanite.«

Tedaj je don Bosko vstal in oba sta se objela.

(prim. Memorie Biografiche, XV, 35)

***

Don Boskovi izreki:

»Maščevanje pravega kristjana je odpuščanje in molitev za tistega, ki žali.«

(Memorie Biografiche, IV, 312)

***

»Odpustiti pomeni pozabiti za vedno.«

(Memorie Biografiche, VI, 363)

***

»Duhovnikova moč je v potrpežljivosti in odpuščanju.«

(Memorie Biografiche, IV, 628)

Komentarji

  1. Sem pesimist. priznam …
    Koliko jih je, oziroma nas je v naši inšpektoriji, ki bi danes imeli hrbtenico in prositi odpuščanje?
    Najverjetneje bi bil izgovor: NAJ PROSI SAM! Redovniški duh ponižnosti odpoveduje. Bratstvo odpove! Kdor »je zavozil« naj urejuje sam, čeprav je moj in tvoj sobrat.
    Kdo med nami je pripravljen poklekniti, se ponižati in za »padlega« iskreno prositi odpuščanje?
    Mislim, da je take izročitve Gospodu (v ponižnosti) zelo malo ali nič. Vera v nas »hlapi«, ponižnosti pa ni. Morda se motim?
    Bog daj, da se motim!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci