Katoliške knjižice ali življenje!

Iz don Boskovega cvetnika
Neke januarske nedelje leta 1854 sta se v don Boskovo sobo povzpela dva elegantna gospoda. Dvorišče je bilo prazno, saj so se mladi zbrali v cerkvi in prepevali. Janez Cagliero, ki je opazil gospoda, je slutil nekaj slabega, zato se je skril v sobo poleg don Boskove.

Dva rivala sta nenadoma povzdignila glas: »Sicer pa ali je za vas sploh pomembno, kaj sporočamo? Kaj imate od tega, da nam nasprotujete?«

»Moja dolžnost je, da branim resnico in najsvetejšo vero z vsemi svojimi močmi!«

»Torej se ne mislite odpovedati pisanju Katoliških knjižic

»Ne!«

»Bolje, da si premislite ali pa boste umrli!«

»Kar ustrelite,« izjavi mirno don Bosko in ju odločno pogleda v obraz.

V tistem trenutku je po sobi zadonel močan ropot, ki je prestrašil gospoda, da sta pištoli pospravila nazaj v žep.

Ker Cagliero ni razumel zadnjih pritajenih in grozečih besed in se je bal, da bi se don Bosku kaj zgodilo, je močno udaril na vrata in poklical Buzzettija, ki je hitel mimo. Skupaj sta se obrnila k vratom in hotela vstopiti ravno v trenutku, ko sta vidno vznemirjena gospoda zapuščala sobo. Don Bosko jima je z biretom v roki ponižno sledil in ju pozdravil z mirno spoštljivostjo.

(Prim. Memorie Biografiche, IV, 706)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci