Vrnitev k don Bosku

-
Vračam se k don Bosku. Pot je že poznana, megla ob reki Pad redna spremljevalka, inšpektor pa kot šofer ... S svojo visoko vročino, ki sem jo pridno nabiral prejšnji vikend kje drugje kor v Bohinjski Bistrici in na Voglu, me njegova vožnja ne gane preveč ...

Ko sva prispela na dvorišče v Valdoccu, se je vse odvijalo z vrtoglavo hitrostjo: vzemite prtljago, odidite na avtobus (in se držite številke avtobusa vse tri dni), odložite prtljago v hotelski sobi, vrnite se na avtobus, pridite v cerkev Marije Pomočnice na večernice ... organizacija, da me je bolela glava, pa ne vem, ali od vročine ali od začudenja, kakšno organizacijo zmorejo Italijani ...

Srečam don Franca, ki me začudeno pogleda, kaj tukaj počnem ... po objemu in veselemu vzkliku ugotoviva, da se res starava ... no, tale stric Franco je en salezijanec, ki je v času mojega noviciata imel duhovno obnovo, a povezava je ostala vse do današnjih dni. Drugo veliko srečanje je bilo še slajše: kdo drug kot moj dragi Guiherme, angolski inšpektor! In tretje srečanje: sonovinec, danes pa veliki šefe v Valdoccu, Alessandro.

Spomin je ponorel. Res ima tale don Boskov kraj posebno energijo. Bolezen se kar potuhne in ob tolikih dogodkih komaj dohajam ...

Komentarji

  1. Anonimni2. marec 2008 ob 11:23

    lep pozdrav.
    vidim da se imate v italiji zelo uredu. opazila sen tudi da imate veliko dela,.....
    upam da se kmalu vidimo:)

    OdgovoriIzbriši
  2. Marko2. marec 2008 ob 11:26

    Hvala lepa za pozdrave, enako vračam en velik pozdrav na Bistrico!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

-
Slika
Mogoče smo zaradi trenutnega položaja otopeli za občutljivost mnogih. V boju za vsak dan pozabljamo na mnoge preizkušnje, ki se sicer niso zgodile nam, a bi se nanje lahko odzvali drugače. Sicer pa ni treba daleč nazaj, danes nas ne gane več niti včerajšnja tragedija. Ogledal sem si film Dobra laž (prevod po mojem slabem znanju angleščine The good lie). Seveda sem takoj napel oči, ko sem videl ljudi od "spodaj". A dejstvo, da je film ameriške produkcije, takoj sproži nekaj zavor, zato sem se ga lotil z mero previdnosti. Govori o sudanskih begunskih otrocih (1983), ki so se uspeli prebiti do kenjiskega begunskega taborišča, od tam pa po mnogih letih v Ameriko. Tu se mi je pojavila misel na samopoveličevanje Amerike, obljubljene dežele, pa vendar me je presenetilo, da film prikaže vsaj nekaj zadreg in napak ameriškega sistema in njihovega pogleda na ostali svet. Potek filma se iz krute sudanske morije prelevi v tragikomično prilagajanje zahodnemu svetu, ki ga sudanski b...
Preberite več

Neukrotljivi ogenj

-
Slika
Prejšnji teden mi je Maja sporočila, da so na komercialni televiziji predvajali film, ki je govoril tudi o Mozambiku in družbeno-politični situaciji proti koncu prejšnjega stoletja v Južni Afriki. Takoj sem šel brskat v strica gogleta in našel celotni film ter si ga pogledal (ob tem pa se učil afriške angleščine, afrikaansa, celo šangana). Neukrotljivi ogenj me je pritegnil tako kot že nekateri dobri, a nepoznani filmi, ki opisujejo izkoriščanja, trpljenje in boje afriške celine. Akcijska zgodba, posneta po resničnih dogodkih, me je pritegnila v svojih drobcih na meji med Mozambikom in Južnoafriško republiko. Ne glede na moje minimalno poznavanje in izkušnjo v tem delu sveta film odlično predstavi značaj prebivalcev tega področja, kot jih je v dolgih letih izobikovala tako kolonizacija kot kasnejše državljanske vojne in divje izkoričanje bogatega sveta: nezaupljivost, predvidljivost, izigravanje in boj za lastno preživetje. Pokrajina, ljudje in pogledi so pravi. Prav tako s...
Preberite več

Španski vici

-
Slika
Za zaključek "napornega" tedna je posijalo toplo sonce in za našo hišo se je znašla čreda ovac ... za odmor med dolgočasnim predmetom Bog in zgodovina pa nam je profesor natrosil nekaj španskih vicev. V Barceloni pride na obisk k prijatelju Luis z zažganimi ušesi. Prijatelj ga začudeno vpraša: "Kaj pa se je zgodilo?" Luis odgovori: "Likal sem srajco, nakar je zazvonil telefon in sem po pomoti k ušesu pritisnil likalnik." "Ampak zakaj imaš zažgani obe ušesi?" Ponovno razloži: "Ponovno je zazvonilo ..." V Madridu vstopi v gostilno Jose Maria s papigo na ramenih. Gostilničar ga vpraša: "Ali ta žival govori?" Pa se oglasi papagaj: "Kot vidiš, se še ni oglasila." V Valenciji Pedro zagleda v odsevu neke izložbe moškega. Odide dalje in se nikakor ne more spomniti, kdo bi to bil. Vsekakor je bil prepričan, da ga je že nekje srečal. Vrne se celo nazaj k izložbi, ga ponovno zagleda, a se ne more spomniti, kje ga je sreča...
Preberite več