Vrnitev k don Bosku

Vračam se k don Bosku. Pot je že poznana, megla ob reki Pad redna spremljevalka, inšpektor pa kot šofer ... S svojo visoko vročino, ki sem jo pridno nabiral prejšnji vikend kje drugje kor v Bohinjski Bistrici in na Voglu, me njegova vožnja ne gane preveč ...

Ko sva prispela na dvorišče v Valdoccu, se je vse odvijalo z vrtoglavo hitrostjo: vzemite prtljago, odidite na avtobus (in se držite številke avtobusa vse tri dni), odložite prtljago v hotelski sobi, vrnite se na avtobus, pridite v cerkev Marije Pomočnice na večernice ... organizacija, da me je bolela glava, pa ne vem, ali od vročine ali od začudenja, kakšno organizacijo zmorejo Italijani ...

Srečam don Franca, ki me začudeno pogleda, kaj tukaj počnem ... po objemu in veselemu vzkliku ugotoviva, da se res starava ... no, tale stric Franco je en salezijanec, ki je v času mojega noviciata imel duhovno obnovo, a povezava je ostala vse do današnjih dni. Drugo veliko srečanje je bilo še slajše: kdo drug kot moj dragi Guiherme, angolski inšpektor! In tretje srečanje: sonovinec, danes pa veliki šefe v Valdoccu, Alessandro.

Spomin je ponorel. Res ima tale don Boskov kraj posebno energijo. Bolezen se kar potuhne in ob tolikih dogodkih komaj dohajam ...

Komentarji

  1. lep pozdrav.
    vidim da se imate v italiji zelo uredu. opazila sen tudi da imate veliko dela,.....
    upam da se kmalu vidimo:)

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala lepa za pozdrave, enako vračam en velik pozdrav na Bistrico!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dobra laž

Ulcinjske soline in plamenci