Dvakratno srečanje dveh svetov

Najprej je prišla e-pošta. Potem klepet s s. Zvonko. In za nameček še ena e-pošta. In akcija je stekla.

Tako nekako se je začelo moje novo popotovanje po severu Italije z uglednima salezijanskima predstojnikoma. Pravzaprav sem se jima »uturil« zaradi enega samega razloga: srečati Gilberta iz angolske Benguele, ki se preko Projekta Mornese mudi v Evropi oz. v salezijanskih krajih.

Ko sem dobil »blagoslov« da se predstojnikoma lahko pridružim, sem zvedel še, da bomo obiskali prvo don Boskovo ustanovo zunaj Turina, ki se nahaja pri Svetem Petru v areni, v predmestju Genove. Tudi tega se nisem branil, saj je ta ustanova po skoraj 150-letih pristala v »slovenskih« rokah.

Srečanje z Gilbertom, dobesedno na poti od Zavoda do rojstne hiše sv. Marije Dominike Mazzarello, je bilo kar za oba pravo presenečenje. Portugalska skupina se je po kosilu peš podala do rojstne hiše, ki smo jo prehiteli z avtomobilom. Predstojnika sta me pustila ob robu cestišča v hitro rastoči travi, kjer sem pozdravljal člane prihajajoče druščine. Sam nisem imel težav, da ne bi takoj spoznal pravega in edinega Afričana med množico Brazilcev, ko pa me je zagledal Gilberto, me je skoraj podrl … Še dobro, da sem se malo zredil od zadnjega snidenja J … Spomini na Angolo izpred štirih let so se nama vrteli sto na uro, pa še nasmejana s. Fatima je poskrbela za dodaten adrenalin. Sicer pa, kaj bi z trošil z besedami …

Don Bosko je bil v Sanpierdareni 23x. Pravzaprav je dobro vedel, da mora zavod postaviti točno pred največje italijansko pristanišče – okno v svet, dandanes obzidano in stisnjeno s stotinami stolpnic in tisočinami stanovanj. Zavod, ki so ga v 100 letih dogradili, povečali dejavnosti, je dandanes pravi konglomerat vsega: jasli, vrtca, osnovne in srednje šole, poklicne šole, oratorija, župnije, ekskurzionistov, animatorjev, poln društev in združenj kot pes bolh … A vse le ni tako slabo. Že Filip Rinaldi je bil najboljši učenec v svojem razredu tega zavoda: 99 od 100 možnih točk.

Genova je sicer zanimivo mesto s prvo banko, eno izmed rojstnih hiš Krištofa Kolumba (tudi Genova si jo pripisuje), akvarijem in še kaj bi se našlo. Stisnjeno med morskim nabrežjem in strmo obalo, ki se dviga v visoke planine. S predori in viadukti pa ga preseka avtocesta, ki teče ob oknih petega ali šestega nadstropja … Mesto, v katerem skoraj ni Slovencev. Le redki se najdejo. Eden takih je tudi ravnatelj don Boskovega zavoda, v katerega bi spravil vse slovenske salezijanske ustanove skupaj (no, župnije so izvzete) …