Od Tuzija do Duklje
Iz Majinega dnevnika ... Pajo me je povabil v Afriko! V črnogorsko Afriko ali po njihovo v Tuzi. Pravzaprav smo ga včeraj obiskali kar dvakrat. Glede na to, da nisem vedela, kaj naj pričakujem, saj vem, kako je bilo v Afriki in da v Evropi ni tako (vsaj mislila sem, da ni), me je obisk Tuzija presenetil. Na pijaci sem ostala brez besed. Tudi telefona si nisem upala izvleči iz žepa, da bi malo pofotkala. Saj ne vem, kako naj opišem. Kot pri ciganih! To je tržnica, ki je sprva izgledala kot običajna tržnica z vsem možnim blagom in ki je na koncu postregla z meni ne pojasnjenimi prizori in dogajanjem. Na tleh blato, velike luže, prodajajo se same rabljene stvari, od čevljev, smuči, televizije … Da ne pozabim omeniti, da smo šli mimo nekega avtomobila z odprtim prtljažnikom, notri pa je spal dojenček, zavit v deko, za katerega ne vem, če je bil star pol leta, ob avtu pa ni bilo nobenega človeka sploh! In če bi se kaj jaz vem kaj zgodilo? Neču zabovarit Tuzi , sem rekla Paju.