Moje življenje

Narejen sem bil v slavnem podjetju nožev Solingen, kupil pa me je znani brivec v Torinu. Počutil sem se ponosnega in srečnega. Nisem končal v kakih neotesanih in robatih rokah kmeta ali še kaj hujšega. Moje urejeno in svetlo delovno mesto je bilo med spoštovanimi gospodi in damami, oblečenimi po zadnji modi. Moj mojster je bil čislan brivec in njegov salon je bil dobro obiskan. Lica, po katerih sem polzel lahkotno, a z ostrim rezom, so pripadala vzgojenim in vljudnim gospodom. Edini, ki me je upravljal, je bil moj gospodar. Priznam, da je imel izvrstno roko. Dobro se spomnim nekega jutra. Počival sem v svojem usnjenem žepu, ko je vstopil mlad duhovnik prijaznega in simpatičnega videza. Sedel je na prazen stol. Pristopil je mali fantič našega salona, da je gospoda namilil. Mladi duhovnik ga je ogovoril, kot da bi se že od nekdaj poznala: »Kako ti je ime? Koliko si star?« »Karlin. Star sem enajst let.« »Dobro, Karlino, kar pošteno me namili. In kako gre tvojemu očetu?« »Umrl je. Mam