Moje življenje

Bil sem najsijajnejši biljard v kavarni Pianta v Chieriju. Meščani so redno obiskovali kavarno, kjer so se srečevali na kavi, kramljali, igrali francoski biljard, ki je bil takrat zelo v modi. Moja zelena površina je bila zanje kot oaza sredi puščave, da so pozabili na banalne vsakdanje probleme. Življenje se mi je precej izboljšalo, ko je zame začel skrbeti mladi natakar z imenom Janez Bosko. Vsako jutro je pometel in očistil mojo zeleno površino. Zgladil je krogle iz slonove kosti in zelo prijazno sprejemal goste. Postregel je s kavo, šilčkom domačega in z mandljevim pecivom, ki so sloveli kot hišna slaščica. Pridno se je učil in delal. V njegovih nasmehih je bilo polno veselja. Ko ni bilo strank, je Janez vadil karambolo pod budnimi očmi Jona, fanta, ki je pogosto zahajal v Pianto. Bil je tako dober v igranju biljarda, da ga nihče ni mogel premagati. Pogovori med Janezom in Jonom so bili svetlobna leta stran od pogovorov drugih gostov. Pogovarjala sta se o glasbi, o