Moje življenje

Ko se za malo za šalo malo zares mudim med verženskimi (ne preveč vrednimi) knjigami, včasih le pade iz kake knjige kakšen zanimiv listek. Nič kaj pastoralno, a vendarle salezijansko, čeprav nismo zanani po ohranjanju in sklicevanju na naše korenine ... Pismo sobrata, ki ga nikoli nisem poznal, sobratu, ki ga tudi ne poznam, pa vendarle razkriva kakšno pikantno zanimivost ... +!                             Zagreb, 20/XII. 50. Predragi Francé! Kakor vidiš Ti pišem iz Zagreba. Sam sem bil iznenaden, ko sem dobil to obedijencijo. Tudi moji tovariši in predstojniki na Reki so bili iznenadeni. Mudilo se je. Sem moral takoj odpotovati. Od srede se nahajam tukaj in sem se že vživel skoro popolnoma. Bilo bi preveč obširno, če bi Ti hotel opisati vse potankosti mojega bivanja tukaj. Tukaj se nahajam in sem rad, ker tako hočejo moji ta višji. Olajšava mi dela misel, da sem namestnik namestnikov in le začasno tukaj. Dva meseca bo to trajalo, če se moj incolatus ne bo podaljšal. Ti ne bom

Duhovne vaje za salezijance. Lectio Divina o Jezusovih blagrih. Kot po navadi, večina dremlje in spi. Ko preberemo odlomek in vsaj nekateri ponovijo kakšen stavek, misel iz evangelija, se pridigar trudi z razlago blagrov, nato sledi osebno premišljevanje ... hrrrrr, hrrrr, hrrrrrrr ... in že pride čas, ko lahko svoje misli, molitve, prošnje na glas izrazimo. Tišina ... hrrrr, hrrrr ... Ja, na videz so blagri nekaj boljšega, kar si je Jezus izmislil (no, ne mislim ravno tako, a za lažje izražanje ...) Kaj boljšega kot blagor ... blagor ti, blagor vam. A ko se človek poglobi v tiste Jezusove vzklike, sledi nemalo presenečenje (vsaj zame), kako dobro nas Jezus zadene z njimi ... bolj ko razmišljaš ob njih, večja svoboda se ti odpira: nobenega ukaza, nobene prepovedi, super ... popolna svoboda! A kaj ko smo tako zelo navajeni 10 zapovedi. Kar priznajmo si, da je veliko lažje izpolniti zapovedi kot pa živeti blagre ... Pri zapovedih malo pogodrnjamo, se zjezimo na Boga in Cerkev, ki