Moje življenje

... pa se pojavi tale filmček, ki zbudi najbolj globoko zakopane misli po vseh prazničnih in neprazničnih pripetjajih ... ah, ja ... vseseno hvala, Saša, za prizore, ki ne nehajo vznemirjati!

Iz don Boskovega cvetnika Vročekrvna in radodarna gospa, ki je don Boska ob vsakokratnem srečanju velikodušno založila z darovi, je sklenila te svoja dejanja preklicati. A don Bosko jo je kljub temu opomnil, naj se popravi v svojih izpadih nepotrpežljivosti, v katere je prepogosto zapadala. Gospa, ki je bila sicer skromna in ponižna, ga je poslušala brez ugovorov. Nekega jesenskega meseca je povabila don Boska, naj jo obišče v njenem letovišču. Za ta obisk si je zelo prizadevala, saj mu je hotela predstaviti razne osebe, o katerih je že govorila don Bosku. A don Bosko zaradi drugih zadržkov ni mogel na ta obisk. Gospa se je torej zelo razjezila in mu napisala besno pismo, v katerem je izrazila nasprotovanje in zagrozila, da ga ne bo več podpirala. Don Bosko jo je čez nekaj časa obiskal in ji prinesel njeno pismo in ji s svetniškim glasom, ki je zaznamoval vsako besedo, dejal: "Vračam vam vaše pismo, ker nočem, da se ohrani do sodnega dne." Na ta način je gospo pomiril i

Iz don Boskovega cvetnika Leta 1857 je neki študent teologije spremljal spoštovanega gospoda in redovnika za nekaj dni v kraj, kakih 20 kilometrov oddaljen od Torina. Ko se je vrnil, je šel k spovedi k don Bosku in zaupal don Turchiju naslednje: "Povedati ti moram nekaj zanimivega. Preden sem se vrnil nazaj v Torino, sem imel na vesti neki greh, a ker me je bilo sram, da bi ga povedal don Bosku, sem se rajši spovedal pri župniku tistega kraja. Pred nekaj dnevi pa sem spet šel k spovedi k don Bosku, ki mi je po končani spovedi dejal: "Vedi, da si storil tudi to in to" (povedal mi je greh, ki sem se ga sramoval). Bil sem čisto iz sebe od začudenja in spoznal, da kadar kdo ušpiči kaj velikega, se nima smisla spovedati pri kom drugem, saj don Bosko to vseeno ve." Prim. Memorie Biografiche, VI, 460